Predsednik Evropskega sveta Tusk je imel svoj zadnji govor pred ZN-om. Foto: Reuters
Predsednik Evropskega sveta Tusk je imel svoj zadnji govor pred ZN-om. Foto: Reuters

Povedal je, da je njegov zadnji govor pred ZN-om v tej vlogi odgovor na izjave, ki so bile na zasedanju izrečene pred dvema dnevoma. Pri tem sicer ni poimensko omenil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v torkovem govoru ob začetku 74. zasedanja Generalne skupščine ZN-a v New Yorku zavrnil globalizem in zatrdil, da "prihodnost pripada domoljubom, ne globalistom".

"Tega mnenja ne delim. Je napačno in nevarno," je poudaril Tusk. Pri tem je opozoril, da se lahko domoljubje spremeni v sebičnost. "Zgodovina naših držav kaže, kako lahko se ljubezen do domovine spremeni v sovraštvo do sosedov," je dejal.

Tudi v drugih delih govora je bil Tusk kritičen do Trumpa. "Da bi zaščitili resnico, ni dovolj, da druge obtožujemo širjenja lažnih novic," je poudaril. Po njegovem mnenju bi bili pošteni že, če bi preprosto prenehali lagati. "Danes preveč politikov uporablja laži kot trajno metodo za obstanek na oblasti," je bil oster.

Predsednik slovenske vlade Marjan Šarec bo imel nagovor na splošni razpravi GS-ja ob 13.45.

Dejal je tudi, da bi se moralo končati "spogledovanje z diktatorji in avtoritarnimi režimi". Tisti politiki, ki tega ne razumejo, se po Tuskovem mnenju v zgodovino ne bodo zapisali kot voditelji, ampak kot lažni voditelji.

Szijjarto o prebežnikih, Abas o Jeruzalemu, Al Asaf o Iranu

Poleg Tuska so govore že imeli številni predstavniki držav po svetu. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je govoril o prihodu prebežnikov in izrazil ponos Madžarov, da ohranjajo državo kot državo Madžarov. "Nočemo biti ne država izvora, ne država tranzita in ne država cilja za migrante," je dejal.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je medtem znova zagrozil, da se bodo Palestinci umaknili iz vseh sporazumov z Izraelom, če bo ta res priključil dele zasedenega Zahodnega brega, kot je to napovedal izraelski premier Benjamin Netanjahu.

Kritiziral je tudi ZDA zaradi priznanja Jeruzalema skupaj z zasedenim Vzhodnim Jeruzalemom kot glavnega mesta Izraela in drugih ukrepov proti Palestincem. Zaradi tega načrta, ki ga za palestinsko-izraelsko vprašanje pripravlja Trumpov zet Jared Kushner, Palestinci ne morejo vzeti resno, je dejal Abas.

Izraelski zunanji minister Israel Katz je nasprotno pozval države, naj v čim večjem številu sledijo zgledu ZDA in priznajo Jeruzalem kot izraelsko glavno mesto. Iskal je tudi skupno fronto proti Iranu z arabskimi državami ter ponovil obtožbo, da je Iran odgovoren za napad na savdsko naftno infrastrukturo 14. septembra.

Savdski zunanji minister Ibrahim Al Asaf je pozval svet, naj močno pritisne na Iran, regionalnega rivala Savdske Arabije, in mu odvzame vire financiranja. Tudi on je Iran obtožil za septembrski napad z brezpilotnimi letali in raketami, čeprav so odgovornost prevzeli hutijevski uporniki v Jemnu.

Predsednik Sierre Leone Julius Maado Bio je oživil razpravo o širitvi Varnostnega sveta ZN-a, ki bi naj nujno potreboval stalno članico iz Afrike.

Predsednik Cipra Nicos Anastasiades je prav tako oživil staro temo in napadel Turčijo, da spodkopava mirovna pogajanja, ker nadaljuje, kot je dejal, okupacijo severnega dela otoka od leta 1974, zdaj pa še vrta za nafto v ciprski izključni ekonomski coni.

Tusk v ZN-u zagovarjal multilateralizem