Novico je na Twitterju sporočil zdajšnji predsednik države Emmerson Mnangagwa, ki je zapisal: "Z veliko žalostjo sporočam, da se je poslovil ustanovni oče Zimbabveja in nekdanji predsednik države Robert Mugabe. Mugabe je bil ikona osvoboditve, Panafričan, ki je svoje življenje posvetil emancipaciji in krepitvi svojih ljudi. Njegovega prispevka v zgodovini našega naroda in celine ne bomo nikoli pozabili. Naj njegova duša počiva v večnem miru."

Umrl je v Singapurju, kjer se je v zadnjih letih večkrat zdravil, poroča BBC.

Na čelu države od leta 1980

Mugabe je bil po velikih protestih v državi po 37 letih vodenja prisiljen odstopiti novembra leta 2017. Po njegovem odstopu je 13 milijonov Zimbabvejcev slavilo po ulicah večjih mest. Sam je vztrajal, da je šlo pri tem za "neustavno in sramotno izdajstvo" njegove stranke.

Mugabe je bil rojen 21. februarja leta 1924 v državi, ki se je takrat imenovala Rodezija. Leta 1964 so ga za več kot desetletje zaprli brez sojenja, saj je kritiziral takratno oblast. Leta 1973, ko je bil še vedno za rešetkami, je bil izbran za predsednika Zimbabvejske afriške narodne skupnosti (Zanu).

Po izpustitvi iz zapora se je umaknil v sosednji Mozambik, kjer je prevzel vodenje gverile, ki jo je financirala komunistična Kitajska. Kolonialne oblasti v Rodeziji so leta 1978 tudi pod pritiskom mednarodnih sankcij začele pogovore s predstavniki črnske večine. Spopadi za oblast so se sicer nadaljevali še dve leti, dokler se Mugabe s svojimi soborci ni vrnil v državo.

Po odpravi britanske kolonialne nadvlade in volitvah leta 1980 je prevzel položaj predsednika vlade v novi državi Zimbabve, v kateri sta vladali Mugabejeva stranka ZANU in rivalska ZAPU pod vodstvom Joshue Nkoma. A že tri leta kasneje je prišlo do krvave državljanske vojne med obema skupinama, iz katere je štiri leta kasneje kot zmagovalec izšel Mugabe. Nkomo pa je tedaj postal eden prvih žrtev Mugabejevega zatiranja drugače mislečih.

Po veliki zmagi je ukinil mesto ministrskega predsednika in se imenoval za predsednika Zimbabveja ter na tem položaju ostal praktično do konca. Skoraj mu je uspelo uresničiti napovedi, da bo državi vladal do 100. leta. Mnogi so verjeli, da bo umrl na položaju.

Od osvoboditelja do despota

V prvih letih predsedovanja je bil izredno spoštovan in cenjen, saj je večinsko temnopoltemu prebivalstvu omogočil širši dostop do zdravstvenih storitev in izobraževanja. Postal je ikona in junak afriškega osvobajanja, saj je prišel na oblast v državi, ki so jo v kolonialnih časih vodili belci. A nato je začel sporno zemljiško reformo, ki je zatresla gospodarske temelje države. Začel je namreč izvajati program "redistribucije zemlje", ki je pripeljal do preganjanja in fizičnega odstranjevanja belih lastnikov z njihovih posestev, podobna usoda pa je doletela tudi črnske veleposestnike.

Po eni strani naj bi s to redistribucijo posesti pomiril notranje napetosti, zlasti med vojnimi veterani, a je po drugi strani praktično uničil kmetijski sektor, saj novi posestniki običajno niso vedeli veliko o kmetovanju. Poleg tega so tuji vlagatelji začeli panično zapuščati državo, ki je nato začela pospešeno drseti v gospodarsko bedo. Hiperinflacija v Zimbabveju z večmilijonsko stopnjo je postala pregovorna, Zimbabve pa je postajal bolnik sredi Afrike.

Krivil zaroto Zahoda

Mugabe je odgovornost za stanje v državi pripisoval predvsem zaroti Zahoda, ki da hoče uničiti državo, pa čeprav so zahodne države uvedle sankcije predvsem proti njemu osebno in proti njegovim sodelavcem, ne pa proti gospodarstvu.

Mugabe pa je medtem v državi predvsem utrjeval svojo oblast. Ni dopuščal nobene kritike. Kdor mu je nasprotoval, je zelo hitro izginil, pogosto za vedno. Formalno je v državi vzdrževal demokracijo in na volitvah redno zmagoval s plebiscitarno podporo.

Zadnja leta vladavine so si vse glasneje sledili očitki o zlorabah, korupciji, volilnih prevarah, kršenju človekovih pravic in avtokratskih potezah, s katerimi se nikakor ni želel posloviti z oblasti. Mnogi so mu očitali, da je z naravnimi viri bogato državo in nekoč eno zglednejših afriških gospodarstev s svojo politiko spravil na rob propada.

Vendarle je tudi zaradi visoke starosti vse težje nadzoroval dogajanje v državi, pa tudi v lastni stranki. Če je v prvem desetletju novega tisočletja še uspel zadušiti "upor" opozicijskega voditelja Morgana Tsvangiraija, pa je nato, ko je dopolnil 90 let, postal boj za njegovo nasledstvo vse bolj očiten.

Ko je leta 2017 skušal odstaviti svojega podpredsednika, ga je doletel vojaški udar. Najprej so ga spravili v "hišni pripor", nato pa ga po množičnih demonstracijah prisilili v odstop.

Po tem se je njegovo zdravje začelo hitro slabšati. V zadnjih letih pred smrtjo se praktično ni več pojavljal v javnosti. Za njim ostajata 41 let mlajša druga žena Grace in dva sinova.

Razkošno življenje tudi po odhodu z oblasti

Po njegovem odstopu se je v Zimbabveju in sosednjih državah začelo iskanje bogastva, ki je izginilo po koncu vladavine. Glede na dogovor, ki ga je Mugabe sklenil z oblastmi tik pred odstopom, sta bila oba z ženo Grace upravičena do diplomatskih potnih listov in štirih letalskih ali železniških potovanj znotraj Zimbabveja v prvem razredu in štirih poletov z zasebnim letalom v tujino na leto. Ob tem je Mugabe živel v rezidenci, imel večje število vozil, visoko pokojnino, 20-člansko osebje in zasebne varnostnike. Stroške je krila država.