Vzroka Lijeve smrti niso sporočili, se je pa v preteklosti boril z rakom na mehurju.

Li je poznan kot eden glavnih snovalcev krvavega zatrtja množičnih demonstracij na Trgu nebeškega miru v noči s 3. na 4. junij leta 1989. Na vrhu komunističnega režima je bil več kot desetletje, do smrti pa je ostal osovražen simbol represije režima.

Potem ko so množice delavcev in drugih pod vodstvom študentov vztrajale več tednov na Trgu nebeškega miru in zahtevale demokratične spremembe, je Li 20. maja 1989 razglasil vojno stanje. Dva tedna pozneje je vojska krvavo končala proteste.

Število ubitih do danes ostaja neznanka – po uradnih podatkih oblasti je bilo ubitih 241 ljudi, od tega 36 študentov, medtem ko oporečniki trdijo, da je bilo ubitih več tisoč ljudi.

Čeprav je bila odločitev o napotitvi vojske nad protestnike sprejeta kolektivno, imajo poznavalci prav Lija za odgovornega za krvavo zatrtje demonstracij. Pozneje je odločitev, da vojski dovolijo streljanje na protestnike, branil kot nujno. Leta 1994 je dejal, da bi se brez tega koraka "Kitajska znašla v razmerah, ki bi bile hujše od tistih v nekdanji Sovjetski zvezi ali Vzhodni Evropi".

Kitajske oblasti še vedno vztrajajo, da so protesti leta 1989 ogrozili vladavino komunistične partije in da jih je bilo treba zatreti, da bi ohranili politično stabilnost in gospodarske reforme.

Drugi človek partije

Li je bil premier med letoma 1987 in 1998, nato pa do leta 2003 predsednik vsekitajskega ljudskega kongresa. V 90. letih je bil drugi človek Kitajske komunistične partije za takratnim kitajskim predsednikom Džiang Zeminom.

Otroštvo je preživel v senci Džou Enlaija, prvega kitajskega premierja, ki je bil na položaju skoraj tri desetletja in ob Mao Cetungu eden od vodij kitajske komunistične revolucije.

Li se je rodil leta 1928 v provinci Sečuan, po smrti njegovega očeta leta 1931, ki so ga razglasili za mučenika revolucije, pa ga je kot triletnega posvojil Džou. Li, ki spada v mlajšo generacijo kitajskih voditeljev, ki niso sodelovali v revoluciji, je v svoji biografiji leta 2014 zanikal, da bi ga Džou posvojil. Pojasnil je, da so otroci mučenikov in drugih zaslužnih komunistov Džouja in njegovo ženo klicali "stric in teta", je pa užival privilegiran status.

Član komunistične partije je postal s 17 leti, le-ta pa ga je leta 1948 poslala v Moskvo za sedem let na študij hidroenergije. Po vrnitvi na Kitajsko se je hitro vzpenjal na ministrstvu za energetiko, kjer je bil tudi minister, preden je postal premier.

Ima tri otroke, od katerih sta imela dva visoke položaje v energetiki in posledično tudi politični vpliv. Njegova hčerka Li Šiaolin je imela visok položaj v državnih energetskih podjetjih. Odstopila naj bi lani, ko se je pojavila v Panamskih dokumentih kot edina delničarka več off shore podjetij, prek katerih je nadzirala več podjetij na Kitajskem. Kariero ob pomoči očeta je naredil tudi njegov najstarejši sin Li Šiaopeng, zdajšnji kitajski minister za promet.