Alia je bil vnet zagovornik politike svojega predhodnika in zagret marksist-leninist. Foto: Reuters
Alia je bil vnet zagovornik politike svojega predhodnika in zagret marksist-leninist. Foto: Reuters
Enver Hoxha
Hoxa je s trdo roko vladal Albaniji od konca druge svetovne vojne do sredine 80. let. Foto: Reuters

Iz kabineta sedanjega albanskega predsednika Bamirja Topija so sporočili, da je Alia umrl zaradi težav s pljuči. Star je bil 85 let.

Alia je prvi sekretar albanske komunistične partije postal po smrti stalinističnega diktatorja Enverja Hoxha, ki je med svojo totalitarno vladavino naredil Albanijo za najbolj izolirano in najbolj revno državo v Evropi.

Po množičnih študentskih protestih v začetku 90. let prejšnjega stoletja je le nerad uvedel politične in gospodarske reforme, s katerimi je odprl pot prvim svobodnim volitvam leta 1991, na katerih je bil izvoljen za predsednika države, a je po letu dni odstopil s položaja.

"Nikoli si ni želel postati albanski Gorbačov," je njegova nekdanjega zaveznica Liri Belishova pojasnila, zakaj je bil zadnji vzhodnoevropski voditelj, ki je začel uvajati demokratične spremembe.

Kaos izkoristil za pobeg
Zaradi zlorabe oblasti je bil leta 1994 obsojen na devet leta zapora, vendar so ga pomilostili in je bil znova na prostosti.

Leta 1996 so mu ponovno sodili za kršenje človekovih pravic in ga obsodili na tri leta zaradi njegove vloge pri množičnih deportacijah političnih zapornikov ter smrti 58 Albancev, ki so jih ubili mejni stražarji med letoma 1986 in 1991, ko so skušali pobegniti iz države.

Leta 1997, ko sta Albanijo zajela kaos in anarhija po zlomu piramidnega sistema, v katerem so številni izgubili vse svoje prihranke, je pobegnil iz zapora in se zatekel na Švedsko, a so mu kasneje dovolili vrnitev v domovino. Tožilstvo je kasneje proti njemu opustilo obtožbe glede genocida.