Agnellijeva, sicer članica vplivne družine Agnelli, ki je neločljivo povezana s Fiatom, je umrla v bolnišnici v Rimu, kjer se je zdravila po poškodbi noge pretekli mesec. Vnukinja ustanovitelja avtomobilskega giganta Giovannija Agnellija je svojo politično kariero začela kot županja v Toskani. Leta 1976 je bila izvoljena v parlament na listi Italijanske republikanske stranke, leta 1983 pa je postala senatorka.

Na položaj zunanje ministrice jo je leta 1995 imenoval sredinski premier Lamberto Dini, po umiku iz politike pa je živela med Rimom in New Yorkom. Slovenci smo o njej takrat slišali predvsem zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji, pri čemer se je takratni slovenski zunanji minister Zoran Thaler večkrat srečal z Agnellijevo zaradi ureditve nerešenih vprašanj med Slovenijo in Italijo.

Med drugo svetovno vojno je delala kot prostovoljka Rdečega križa in tudi kasneje je veliko časa namenila sodelovanju v človekoljubnih organizacijah. Med drugim je ustanovila sklad Faro, v katerem so mlade Italijane in mladino iz drugih držav poučevali o trgovini.

Kot preostali člani družine Agnelli, ki ima v Italiji podoben status kot dinastija Kennedyjev v ZDA, je bila povsod deležna velike pozornosti in spoštovanja, njena avtobiografija Vestivamo alla marinara pa je bila tudi velika prodajna uspešnica. Rodila se je v veliki družini kot tretja od sedmih otrok in tudi sama rodila šest otrok.

K. T.