Četrtina 881.000 volilnih upravičencev je glas oddala z e-glasovanjem, poroča BBC. Volilna udeležba je bila sicer 63-odstotna. Reformna stranka, ki jo vodi nekdanja evropska poslanka Kaja Kallas, je prejela 29 odstotkov glasov in bo v 101-članskem parlamentu zasedla 34 sedežev, 23 odstotkov pa so jih volivci namenili Stranki centra premierja Jürija Ratasa, ki je vodenje vlade prevzela po izglasovanju nezaupnice vladi pod vodstvom Taavija Roivasa iz Reformne stranke leta 2016. V novi sestavi bo imela 26 poslancev.

Tretje mesto je zasedla skrajno desna, evroskeptična Konservativna stranka (EKRE), ki je pozvala k referendumu o članstvu v Evropski uniji. Njena priljubljenost je v zadnjem obdobju narasla, svoje prejšnje volilne izide pa je več kot podvojila in dobila 19 mandatov. Med kampanjo je obljubila zmanjšanje davkov in izrazila protimigracijska stališča. V parlament sta prišli še Konservativna Domovina (IRL) in socialdemokrati (SDE), ki sta trenutno v vladni koaliciji s Stranko centra. Izgubili sta nekaj sedežev in dobili dobrih 11 oziroma nekaj manj kot deset odstotkov glasov. Obe sta potencialni koalicijski partnerici.

Znova koalicija največjih strank?
Sicer sta v preteklosti Reformna stranka in Stranka centra že skupaj sestavili koalicijo. Kallasova vnovične takšne možnosti ni popolnoma izključila, a je dodala, da se njuna stališča na področjih, kot sta davki in šolstvo, močno razlikujejo. Kallasova, ki naj bi postala prva estonska premierka, je po zmagi dejala, da so "na mizi" vse koalicijske možnosti, v pogovoru za nacionalno televizijo je izključila le sodelovanje z EKRE-jem.

Od estonske neodvisnosti leta 1991 se na oblasti izmenjujeta Reformna stranka in Stranka centra. Največji stranki še naprej podpirata politiko varčevanja, s čimer je Estonija postala država z najnižjo stopnjo javnega dolga v evroobmočju, toda vse skupaj je povzročilo jezo na podeželju, ki se počuti zaostalo. Pomembna tema kampanje je bila tudi ruska manjšina, ki predstavlja četrtino prebivalstva. Stranka centra želi ohraniti sistem dveh jezikov v šolah, načrt Reformne stranke in EKRE-ja pa je, da se ga odpravi. Medtem Stranka centra in Reformna stranka močno podpirata članstvo v EU-ju in Natu.