Akademija je po poročanju BBC-ja sporočila, da načeloma nima nobenih zadržkov do "naravne evolucije" francoščine.

Medtem ko so ženske oblike za nekatere poklice, kot sta tožilka (procureure) ali gasilka (sapeuse-pompière), že pogosto v uporabi, je do pred kratkim akademija takšne spremembe označevala za "barbarske".

V svojem poročilu je akademija sporočila, da priznava razvoj v smeri prepoznavanja vloge žensk v današnji družbi tudi v jeziku, pod pogojem, da spremembe niso v nasprotju z osnovnimi in temeljnimi pravili jezika.

Tako bo akademija, v kateri so v večini moški, na primer sprejela izraz učiteljica namesto dozdajšnje uporabe moške oblike učitelj tudi za ženske. A kot so dodali, ne bodo sestavljali "izčrpnega seznama" imen, češ da bi bila to prevelika naloga.

Nekateri poklici sicer že imajo ženske različice imen (medicinska sestra), velika večina poklicev pa imajo le moške oblike imen. Medtem pa za nekatere poklice obstaja tudi več ženskih oblik kot v primeru besede avtor/avtorica (auteure, autoresse, autrice).

Običajno se za razlikovanje med spoloma pri poklicih uporablja ženski določni člen pred imenom (sodnica – la juge, ministrica – la ministre).

Nekatera imena bodo pravzaprav dobila le dodaten 'e' kot pripono in morda naglas (députée – poslanka, avocate – odvetnica, procureure – tožilka) .

Druge frankofonske države pred Francijo

Druge frankofonske države, kot so Belgija, Švica in Luksemburg, in kanadska pokrajina Quebec že imajo ženska imena za poklice. V Kanadi tako že 40 let uporabljajo izraze, kot so kuharica (cheffe), pisateljica (écrivaine) in inženirka (ingénieure). Zdravnica se po francosko reče une médecin ali une docteure.

Pisatelj Bernard Cerquiglini se medtem pritožuje, da je akademija Francijo držala nazaj 30 let. Kot je dejal, je bila francoščina kot jezik zelo feminizirana vse do 17. stoletja.