Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in vodja Farca Rodrigo Londoño sta nov sporazum podpisala po tem, ko so prejšnjo različico volivci in volivke na referendumu oktobra s tesno večino zavrnili. Foto: Reuters
Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in vodja Farca Rodrigo Londoño sta nov sporazum podpisala po tem, ko so prejšnjo različico volivci in volivke na referendumu oktobra s tesno večino zavrnili. Foto: Reuters
Mirovni sporazum
Medtem ko so prvotni sporazum podpisali na razkošni slovesnosti v Cartageni, na katero je bilo povabljenih 2.500 ljudi, med njimi tudi 15 voditeljev držav in vlad, je bila današnja slovesnost v gledališču Colón v Bogoti, ki sprejme okoli 800 ljudi. Foto: Reuters

"V prihodnje bo beseda edino orožje Kolumbijcev," je ob podpisu sporazuma poudaril vodja Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc). Santos in Londoño sta sporazum podpisala s kemičnim svinčnikom, narejenim iz naboja, na katerem piše: "Naša preteklost je zapisana s strelivom, našo prihodnost bo pisala izobrazba."

Nov sporazum je podpisan po tem, ko so kolumbijski volivci in volivke 2. oktobra na referendumu s tesno večino zavrnili sporazum, ki je bil podpisan 26. septembra. Novi sporazum, ki naj bi končal 52 let trajajoč konflikt, v katerem je umrlo 260.000 ljudi, 6,9 milijona pa jih je bilo razseljenih, naj bi po pričakovanjih parlament potrdil že prihodnji teden, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kritike na prejšnjo različico sporazuma ...
Nasprotniki oktobra zavrnjenega sporazuma so menili, da so jo uporniki prepoceni odnesli za desetletja spopadov, ki so imeli za posledico toliko žrtev, ugrabitve in izsiljevanja ter preganjanja ljudi z njihovih domov.

Santos je medtem nov sporazum označil za boljšega od prejšnjega. "Upošteva upanje in pripombe velike večine Kolumbijcev," je dejal po podpisu sporazuma. "V duši vsi vemo, da je cena oboroženega konflikta previsoka," je dodal.

V novem sporazumu so črtali nekaj ugodnosti za upornike, med drugim zagotovljene sedeže v parlamentu. Še vedno pa v njem ostaja za številne Kolumbijce sporno določilo o "alternativnem načinu" kaznovanja upornikov, obtoženih vojnih zločinov, kar pomeni, da ne bodo obsojeni na zaporne kazni.

Novi sporazum ob tem ne bo postal del ustave, tako kot je bilo predvideno za prvotni sporazum, ampak bo le del enega člena ustave, kar pomeni, da ga bo mogoče spremeniti po treh predsedniških mandatih oziroma po 12 letih.

... in zdajšnjo tudi
Kolumbijska opozicija pa zavrača tudi novi sporazum, saj vlada vanj ni vključila njihovih zahtev po prepovedi političnega angažiranja za upornike med prestajanjem kazni in izključitvi tihotapljenja mamil iz skupine kaznivih dejanj, za katera je predvidena amnestija.

V sredo objavljena anketa javnomnenjskega inštituta Datexco sicer kaže, da 58 odstotkov vprašanih želi več sprememb prvotnega sporazuma. Na oktobrskem referendumu se je proti sporazumu izreklo 50,21 odstotka volivcev, podprlo pa ga je 49,78 odstotka.