Podporniki AfD-ja so se projekcij razveselili. Foto: Reuters
Podporniki AfD-ja so se projekcij razveselili. Foto: Reuters
Nemška kanclerka Angela Merkel je že večkrat poudarila, da so sirski begunci v Nemčiji zaželeni, zavzela se je tudi za njihovo čimprejšnjo integracijo in vstop na trg dela. Foto: Reuters
Uspeh AfD-ja na vzhodu Nemčije

Alternativa za Nemčijo (AfD) je glede na projekcije osvojila okoli 21 odstotkov in se tako uvrstila že v deveti deželni parlament. Kljub občutnim izgubam naj bi zmagali vladajoči socialdemokrati (SPD), ki so, kot kažejo projekcije, dobili okoli 30 odstotkov glasov, sicer pet odstotnih točk manj kot na prejšnjih volitvah.

CDU kanclerke Angele Merkel je z okoli 20 odstotki šele tretji, poroča nemška tiskovna agencija DPA. CDU naj bi tako osvojil tri odstotne točke manj kot na zadnjih volitvah. CDU in SDP sta v veliki koaliciji deželo vodila zadnjih pet let.

Po projekcijah naj bi tako SPD dobil 25 sedežev v deželnem parlamentu, AfD 17, CDU 15, Levica 10, Zeleni pa 4 mandate. AfD se je do zdaj na deželnih volitvah sicer najbolje odrezal v Saški-Anhaltu, kjer je marca dobil 24,3 odstotka glasov.

Mecklenburg-Predpomorjansko, v kateri leži domači volilni okraj kanclerke Angele Merkel, je pretežno podeželska in najrevnejša dežela na nekdanjem komunističnem vzhodu Nemčije z 1,6 milijona prebivalci. Ti še vedno čutijo posledice združitve z zahodom države, kar se med drugim kaže v redki poseljenosti in brezposelnosti. V skrajno severovzhodni zvezni deželi je volilnih upravičencev 1,3 milijona.

Že čez dva tedna bodo v Nemčiji nove deželne volitve, in sicer v glavnem mestu Berlin.

Glavna tema integracija beguncev
Pred deželnimi volitvami so se običajno odpirale predvsem lokalne teme, tokrat pa jih je zasenčila razprava, kako integrirati 1,1 milijona prosilcev za azil in o grožnji islamskega terorizma. Ta dežela je sicer v skladu z nemškim kvotnim sistemom lani sprejela le peščico azilantov, in sicer 23.000, ob tem pa so le redki med njimi tam tudi ostali.

Kot je za Radio Slovenija poročala Polona Fijavž, so predvolilno temo o beguncih narekovali predvsem v AfD-ju, kjer so opozarjali, da je treba zapreti meje, kritizirali politiko kanclerke, slišati je bilo celo, da naj bi v tej deželi muslimani skušali vzpostaviti kalifat, pa čeprav tam živi le 3,7 odstotka tujcev.

Kandidata CDU-ja in SPD-ja sta poudarjala, da ob tako nizkem številu prosilcev za azil ni bilo težav, da je dovolj denarja za njihovo namestitev in oskrbo. A kot kažejo zadnje javnomnenjske raziskave, je zbujanje strahu pred azilanti stranke Alternativa za Nemčijo naletelo na plodna tla.

Uspeh AfD-ja na vzhodu Nemčije