"Ne normaliziranemu fašizmu," piše na transparentu v Parizu. Foto: Reuters
Pariz
Protesti v Parizu so potekali manj kot teden dni pred drugim krogom predsedniških volitev. Foto: Reuters
Carigrad
V Carigradu je policija preprečila protest na trgu Taksim. Foto: Reuters
Nemčija
Protesti so potekali tudi v nemških mestih. Foto: Reuters

Policija je sporočila, da so protestniki metali molotovke in druge stvari. Televizijski posnetki kažejo, kako so policisti skušali pogasiti svojo gorečo protiizgredno opremo, vidni pa so tudi oblaki solzivca na pariških ulicah.

Letos so prvomajski protesti v Franciji izbruhnili manj kot teden dni pred drugim krogom predsedniških volitev, v katerem bodo volivci in volivke izbirali med sredinskim kandidatom Emmanuelom Macronom in skrajno desničarko Marine Le Pen.

Nekateri sindikalisti in levičarski aktivisti so se zavzemali, da bi bil današnji dan dan solidarnosti zoper Nacionalno fronto, stranko Marine Le Pen, s čimer so želeli posnemati proteste leta 2002, ko je bil predsedniški kandidat Jean-Marine Le Pen, oče zdajšnje kandidatke.

Policija nad protestnike v Carigradu
V Carigradu je policija s solzivcem posredovala proti protestnikom, ki so poskušali kljubovati prepovedi in na praznik dela organizirati shod na trgu Taksim. V več delih mesta so po navedbah policije skupno aretirali 165 ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije.

Policija je proti približno 200 protestnikom posredovala v okrožju Gayrettepe, da bi jim preprečila pot na Taksim. Policija je območje zaprla z barikadami in preverjala turiste in druge ljudi, ki so se gibali v okolici.

Protestniki, ki so jih sestavljali predstavniki različnih levičarskih skupin, so pri tem razvili transparente proti vladi in predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, ki bo po aprilskem referendumu dobil še več pristojnosti. "Dolgo naj živi prvi maj, ne diktatorju," je med drugim pisalo na transparentih.

Pri poskusu vstopa na Taksim je bilo po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu aretiranih najmanj 13 ljudi. Televizija NTV medtem poroča, da je policija v predelu Besiktas prijela kar 70 protestnikov.

Leta 1977 ubitih 34 ljudi
Trg Taksim je bil glavno prizorišče shodov ob prazniku dela do leta 1977, ko je bilo med protesti ubitih 34 ljudi. Oblasti so pozneje spet dovolile dogodke na trgu, a so ga nato znova zaprle, potem ko je bil leta 2013 središče protestov proti Erdoganu, takrat turškemu premierju.

Več tisoč ljudi, tudi sindikalistov in kritikov vlade, se medtem udeležuje zborovanja na za to uradno določenem območju, v okrožju Bakirkoy v bližini mednarodnega letališča. Za nadzor v mestu skrbi približno 30.000 policistov.

Protesti in shodi po svetu
Na praznik dela so potekali protesti in shodi povsod po svetu. V Grčiji so se sindikati na napovedane varčevalne ukrepe, ki jih v zameno za posojila od grških oblasti pričakujejo mednarodni posojilodajalci, odzvali s 24-urno splošno stavko in protesti. V Atenah je po podatkih policije demonstriralo okoli 10.000 ljudi, v Solunu pa okoli 3.500, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi stavke so med drugim obstali trajekti in železniški promet. Za 17. maj je sicer napovedana splošna stavka proti varčevalnim ukrepom, še navaja AFP.

V središču Moskve se je tradicionalnega prvomajskega shoda na poziv sindikatov po podatkih policije udeležilo 1,5 milijona ljudi, poročajo ruske tiskovne agencije. Na čelu z županom Sergejem Sobjaninom so pozvali k višjim plačam in boljšim življenjskim in delovnim pogojem. Po vsej državi se je prvomajskih shodov udeležilo okoli 2,5 milijona ljudi. Za nadzor je skrbelo več kot 350.000 pripadnikov varnostnih sil.

Shodi in protesti potekajo tudi v Nemčiji. Letos zaznamujejo 30. obletnico začetka prvih protestov. V Berlinu naj bi ob prazniku dela potekalo več kot 20 večjih shodov in prireditev.

V Havani v podporo oblastem
Na Kubi se je tako na osrednjem trgu revolucije v Havani kot tudi po državi shodov udeležilo na milijone ljudi, ki pa v nasprotju s protestniki drugod po svetu niso opozarjali na pravice delavcev, pač pa so korakali v podporo oblastem pod vodstvom predsednika Raúla Castra.

Manj prizanesljivi so bili udeleženci na eni izmed prireditev ob 1. maju, ki se je je udeležil tudi južnoafriški predsednik Jacob Zuma. Ta je po vzklikih neodobravanja sindikalistov prireditev zapustil. Po poročanju južnoafriške televizije eNCA je ob odhodu predsednika prišlo celo do pretepa med podporniki in nasprotniki Zume, ki se otepa obtožb o korupciji in zlorabi položaja.

Več tisoč ljudi so danes pričakovali tudi na več shodih za boljšo socialno zaščito v Hongkongu, kjer naj bi začel veljati nov zakon o minimalni plači, poročajo tamkajšnji mediji.

V ZDA bodo medtem potekali protesti proti politiki in retoriki predsednika Donalda Trumpa. Protestniki naj bi se zavzeli predvsem za pravice priseljencev.

Praznik dela poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik. V spopadu s policijo je bilo ubitih šest protestnikov.