Vatikanski glavni tožilec, nadškof Charles Scicluna, je v sredo ob robu simpozija V smeri zdravljenja in prenove pozval Katoliško cerkev k strožjim sankcijam za škofe, ki prikrivajo pedofilske škandale, v katere je vpletena Cerkev.

Scicluna je Cerkev pozval k sprejetju standardov za kaznovanje duhovništva, vpletenega v pedofilske škandale, saj je njihovo prikrivanje po njegovem mnenju "zločin po kanonskem pravu". Meni tudi, da v Vatikanu glede tega vlada "kultura molka" oz. "omerta".

"Naša dolžnost je sodelovati s civilnimi oblastmi v skupnem boju protii zločinu. Popolno," je mnenje tožilca Scicluna, ki se je zavzel, da se morejo spolne zlorabe prijavljati tudi civilnim oblastem, ne samo cerkvenim.

Škofje in škofije odgovorni za pregon pedofilije
Osrednjo vlogo v boju proti pedofiliji znotraj Cerkve bi morali po Sciclunovih besedah imeti škofje, ki bi morali nositi odgovornost za duhovnike iz svojih škofij, vpletenih v škandale.

Kongregacija za doktrino vere je po Sciclunovih besedah od leta 2001 prejela 4.000 poročil o spolnih zlorabah mladoletnikov, ki so jih zagrešili duhovniki, od tega tisoč v zadnjih dveh letih. Po drugi strani je spodbudno upadanje števila poročil iz ZDA, kjer je Katoliška cerkev sprejela stroga pravila glede kaznovanja tovrstnih prekrškov, je še poudaril Scicluna.

"Kultura molka" največji problem Katoliške cerkve
S pozivom k sprejetju pravil glede kaznovanja duhovnikov, vpletenih v pedofilske škandale, se je danes strinjal filipinski nadškof Luis Antonio Tagle, ki je opozoril, da je "kultura molka" glede tovrstnih zločinov največji problem tudi za azijsko Katoliško cerkev.

S podobnimi težavami se spoprijema tudi Cerkev v Braziliji, kjer duhovniki "ne vedo, kako bi se morali odzivati" na pedofilijo, ki je sicer "v družbi dopuščena", kot je v sredo poudaril psiholog, ki sodeluje z brazilskimi škofi, Edenio Valle.

Najhujši udarec Vatikanu v zadnjem stoletju
Pedofilski škandali so v zadnjih letih močno načeli ugled Katoliške cerkve, sta v sredo v okviru simpozija opozorila ameriška strokovnjaka Michael Bemi in Patricia Neal. Menita, da je realna cena, ki jo je Cerkev morala plačati za vpletenost v škandale, precej višja od 1,5 milijarde evrov neposrednih finančnih stroškov, ki jih je Cerkev doslej imela zaradi njih.

Bemi in Nealova sta udeležence simpozija opozorila, da zaradi škandalov trpi celotna Cerkev, in ne zgolj vpleteni duhovniki. Prav tako bi lahko Cerkev s tem denarjem zgradila veliko bolnišnic, šol, cerkva, varnih hiš za zlorabljene ženske in otroke ter ljudskih kuhinj, prav tako pa sta poudarila, da škode, storjene žrtvam zlorab, ni mogoče izmeriti v denarju.

Kritiki: Zgolj vaja iz odnosov z javnostmi
Benedikt XVI. je več kot 200 udeležencev simpozija, ki ga gosti jezuitska Gregorijanska univerza in v katerem sodelujejo cerkveni predstavniki iz 100 držav in vodje 33 cerkvenih redov, med drugim pa tudi irska žrtev zlorab Marie Collins, ob začetku srečanja pozval h "globinski reformi Cerkve na vseh ravneh" in razvoju "aktivne kulture učinkovite zaščite in podpore žrtvam".

A nekaj skupin žrtev zlorab je vatikanski simpozij že označil za vajo iz odnosov z javnostmi in poudarilo, da Cerkev ne naredi dovolj za učinkovit boj proti pedofilskim škandalom.