Do zdaj je veljalo, da je ustanoviteljica gibanja v Ukrajini živeča 28-letna ruska ekonomistka Ana Hucol, ki naj bi Femen ustanovila leta 2008.
A zdaj je novi dokumentarni film, ki so ga premierno prikazali na beneškem filmskem festivalu, razkril, da je Femen v resnici ustanovil - in ga nadzira - moški. Veleum za skupino je Viktor Svjatski, sicer znan kot "svetovalec" gibanja, razkrije film 28-letne avstrijske režiserke Kitty Green "Ukrajina ni bordel".
Na spletni strani Femen je navedeno, da je zaradi njegovega delovanja v gibanju Femen Svjatskega nedavno brutalno pretepla ukrajinska tajna služba.

Kot razkrije Greenova, Svjatski ni le podpornik gibanja, ampak njen ustanovitelj in siva eminenca. "To je njegovo gibanje in sam je lastnoročno izbral dekleta. Izbral je najlepša dekleta, ker lepotice pač prodajo več časopisov. Najlepša dekleta dobijo naslovnico. To je postal njihov "imidž", tako prodajajo svojo znamko," razlaga režiserka, ki so se ji v Benetkah pridružile tudi nekatere članice gibanja Femen.

V zadnjih dneh se je moralo nekaj prvotnih članic gibanja preseliti v tujino, da bi pobegnile pred sodnim pregonom v Ukrajini, kjer naj bi jih tamkajšnje oblasti "sistematično nadlegovale, brutalno pretepale, ugrabljale in jim nenehno grozile", medtem ko so junija zaradi njihovih goloprsih protestov v Tuniziji aretirali dve francoski in eno nemško članico Femen.

Greenova prodrla v ožji krog
Kot poroča Independent, se do zdaj še niso nikdar razkrile vse razsežnosti vpliva Svjatskega na gibanje. Sodeč po navedbah v filmu, je bil prav on tisti, ki je poslal aktivistke na eno od njihovih najbolj grozljivih misij v Belorusijo, kjer so jih aretirali agentje tajne službe, jih slekli, poniževali in odvrgli v gozdu ob ukrajinski meji. Greenova jih je na tej poti spremljala, a pravi, da ji je KGB zasegel vse posnetke, jo ugrabila, zadrževala v samici okoli osem ur, nato pa jo deportirala v Litvo.

Greenova v dokumentarcu pohvali organizacijske sposobnosti Svjatskega, njegovo inteligenco in njegovo karizmo, a podvomi o njegovem vplivu na skupino. Režiserka je leto dni živela v majcenem stanovanju v Kijevu s štirimi članicami gibanja Femen ter snemala njihove proteste in posnetke objavljala na njihovi spletni strani. Šele postopoma se je zavedela, da vse niti pravzaprav vleče Svjatski. "Ko sem bila enkrat v ožjem krogu, ne moreš, da ga ne bi poznal. On je Femen."

"Patriarh" na čelu protestnic
Sprva Svjatski Greenovi ni dovolil, da ga snema, a je bila ona odločna, da je za film nujno potreben: "Zame je bila to velika moralna stvar, ker sem se zavedela, kako se pravzaprav vodi ta organizacija. Do deklet se je obnašal precej grozno. Nadiral jih je in jih klical 'kuzle'."
Ko se je ustanovni oče gibanja le odločil, da spregovori, je skušal upravičiti svojo vlogo znotraj organizacije in priznal, da je "patriarh", ki vodi feministično protestno skupino svojevrsten paradoks.
"Ta dekleta so šibka," pravi v filmu. "Nimajo močnega značaja. Nimajo niti želje biti močne. Namesto tega kažejo podložnost, brezhrbteničnost, ne znajo biti točne, ob tem pa jih slabijo še številne druge lastnosti, ki jim preprečujejo, da bi postale politične aktivistke. To so bile lastnosti, ki jim jih je bilo nujno treba priučiti."

Svjatski vztraja, da je njegov vpliv na skupino pozitiven. A ko ga Greenova naravnost vpraša, ali je Femen ustanovil, da bi tako "dobil punce", ji odgovori: "Morda res, nekje globoko podzavestno."
Ena izmed aktivistk celo primerja odnos med ženskami in njihovim vodjem s "stockholmskim sindromom" (psihološki fenomen, ko žrtev razvije čustveno navezanost na ugrabitelja, op. a.): "Psihološko smo odvisne od njega in celo, če vemo in razumemo, da bi lahko to počele same, brez njegove pomoči, gre za psihološko odvisnost."