"Državljanska vojna ne bo rešila problemov v Venezueli," je na konferenci ob spremstvu visokih vojaških častnikov dejal Padrino Lopez in pozval k dialogu. Vojaški poveljniki glavnih osmih obrambnih sektorjev so ob tem zagotovili podporo predsedniku Nicolasu Maduru, vojska pa se želi izogniti delitvam in spopadom med Venezuelci.

Juan Guaidó se je na protestih v sredo razglasil za začasnega predsednika Venezuele, njegovo predsedstvo pa je priznalo več držav na čelu z ZDA.

Padrino Lopez je razglasitev predsedstva označil za "potezo skrajno desnih sektorjev", ki služijo interesom ZDA in drugih držav, ki skušajo v Venezueli širiti anarhijo in kaos.

Maduro je pred tem tudi sporočil, da je Venezuela prekinila diplomatske odnose z ZDA, ameriškim diplomatom pa je dal 72 ur časa, da zapustijo državo.

A na to se je že odzval Guaidó in pozval ameriške in druge diplomate, naj ne zapuščajo Caracasa. "Vse vodje diplomatskih misij in v Venezueli akreditiranega osebja obveščam, da si venezuelska država želi, da ohranite svojo diplomatsko navzočnost v naši državi," je sporočil v izjavi in dodal, da naj diplomati vsa druga navodila ignorirajo.

Rusija podpira Madura, ZDA Guidója

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je Venezuelce pozval k dialogu, da se izognejo katastrofi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po telefonu govoril z Madurom in izrekel podporo "legitimnim oblastem Venezuele, ki se soočajo z domačo krizo, izzvano iz tujine", so sporočili iz Kremlja. "ZDA, ki so paranoične glede vmešavanja v njihove volitve, čeprav za to nimajo dokazov, poskušajo odločati o usodah drugih narodov. Gre za vmešavanje v notranje zadeve," je po poročanju RT-ja dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

ZDA so v sredo priznale predsedstvo Guidoja. "Čas za razprave se je iztekel. Režim prejšnjega predsednika Nicolasa Madura nima več legitimnosti," je na posebnem zasedanju Organizacije ameriških držav (OAS) v Washingtonu dejal državni sekretar Mike Pompeo in druge države pozval k podpori Guaidoja. Ponudil je 20 milijonov dolarjev pomoči Venezuelcem.

Države se opredeljujejo

V državi vre, potem ko se je politični novinec Guaidó pred več tisoč opozicijskimi protestniki razglasil za začasnega predsednika države. Takoj so ga podprle ZDA, Kanada in nekatere države Latinske Amerike (Brazilija, Kolumbija, Čile, Ekvador, Peru, Paragvaj, Argentina), medtem ko Mehika, Bolivija in Kuba še naprej podpirajo Madura.

Madura je podprl tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je z venezuelskim kolegom, s katerim sta že več let v tesnih odnosih, govoril po telefonu.

Evropska unija je sporočila, da v Venezueli podpira demokracijo in poziva k svobodnim in poštenim volitvam v državi. "Glasu množice, ki je v sredo pozvala k demokraciji v državi, ni mogoče ignorirati," je dejala visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini. Zavzela se je tudi za varnost demokratično izvoljenega parlamenta in vojsko pozvala, naj se vzdrži uporabe sile.

Tudi v Londonu so podprli Guaidója. "Velika Britanija meni, da je Juan Guaido pravi človek, ki bo Venezuelo popeljal naprej. Podpiramo stališče ZDA, Kanade, Brazilije in Argentine, da se to uresniči," je sporočil britanski zunanji minister Jeremy Hunt, ki se bo v Washingtonu sestal s Pompeom.

Maduro Washington obtožuje vmešavanja

Maduro je Washington obtožil, da želi od daleč voditi Venezuelo, opozicijo pa obtožil državnega udara. "Dovolj smo imeli intervencionizma, ohraniti moramo dostojanstvo, zaboga!" je dejal v televizijskem govoru v predsedniški palači.

Spopadi med protestniki in policijo

Na protivladnih protestih v sredo je po podatkih nevladne organizacije Foro Penal umrlo 13 ljudi, najmanj 109 so jih aretirali. Protesti proti Maduru so po navedbah aktivistov za človekove pravice žrtve zahtevali v šestih zveznih državah. V prestolnici Caracas je med demonstracijami prišlo do kaosa, ko je več deset mladih zaprlo cesto skozi bogato četrt Altamira. Vojska je odgovorila s solzivcem in gumijastimi naboji. Večina žrtev je umrla zaradi strelnih ran.

Kriza se je nakazovala

Socialistični predsednik Maduro je po volitvah leta 2015, na katerih je zaradi hudega pomanjkanja in splošne krize v državi večino v narodni skupščini prevzela opozicija, z več spornimi pravnimi manevri parlament leta 2017 razpustil in vzpostavil ustavodajno skupščino, v katero pa je imenoval sebi poslušne člane. Kljub protestom je nato dosegel tudi, da opozicija ni smela sodelovati na lanskih predsedniških volitvah, na katerih je potem zmagal sam.

A ko je Maduro 10. januarja prisegel za drugi predsedniški mandat, so se razmere začele zaostrovati. Parlament je pet dni po prisegi Madura sprejel deklaracijo, v kateri je novi mandat predsednika Madura razglasil za nezakonitega.

Gospodarske in socialne razmere v državi so že nekaj časa zelo zaostrene, saj ljudem primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin, zato mnogi bežijo iz države.