Pobudnik protestov in predsednik narodne skupščine Juan Guaido se je na protestih razglasil za začasnega predsednika Venezuele. "Obljubljam, da bom uporabil vsa pooblastila predsedstva, da zagotovim konec uzurpacije," je Guaido dejal množici protestnikov. Napovedal je, da bo prevzel oblast in razpisal predčasne volitve.

Ameriški predsednik Donald Trump je njegovo predsedstvo le nekaj minut zatem priznal. Sledilo je več južnoameriških držav, med njimi Argentina, Brazilija, Čile, Gvatemala, Kolumbija, Paragvaj in Peru. Priznanje je napovedala tudi Kanada.

Trump je dejal, da bo uporabil "vse gospodarske in diplomatske sile ZDA za vnovično vzpostavitev demokracije v Venezueli", državni sekretar Mike Pompeo pa je Madura pozval, naj odstopi, vojsko pa, naj "podpre vnovično vzpostavljanje demokracije".

Maduro prekinil vse diplomatske stike z ZDA

Maduro je z balkona predsedniške palače privržencem dejal, da opozicija poskuša izvesti državni udar. Zaradi podpore opozicije je prekinil vse diplomatske vezi z ZDA. Diplomatskemu osebju namerava dati 72 ur časa, da zapusti državo.

Mehika in Bolivija sta podprli Madura. Tiskovni predstavnik mehiške vlade je sporočil, da "za zdaj" kot predsednika še priznavajo Madura. Bolivijski predsednik Evo Morales je v tvitu izrazil solidarnost z Madurom.

Urad francoskega predsednika Emmanuela Macrona je sporočil, da pozorno spremljajo dogajanje v Venezueli in se pogovarjajo z evropskimi partnerji.

Policija posreduje s solzivcem

"Padli boste, padli boste, ta vlada bo padla," so vzklikali ljudje, ki so se zbrali na protestu proti Maduru. Nosili so tudi transparente, na katerih je pisalo "Svobodni smo". Protestniki zahtevajo konec Madurove socialistične vlade. Varnostne sile medtem s solzivcem razganjanjo protestniki na avtocesti v prestolnici Caracas.

Štirje mrtvi na protestih s torka na sredo

Že v noči s torka na sredo so v najmanj 60 delavskih soseskah po državi potekali protesti in spopadi z vojsko ter spopadi med podporniki in nasprotniki Madura. V spopadih v Caracasu in mestu Bolivar na severovzhodu države so umrli štirje ljudje, med njimi 16-letnik, je sporočila venezuelska policija.

V ponedeljek je skupina vojakov zavzela eno od poveljniških postojank na severu prestolnice. Upor so oblasti hitro zatrle, v povezavi z dogodkom pa so aretirali 27 ljudi. Guaido je nato v govoru vojakom obljubil pomilostitev za tiste, ki se bodo uprli služenju Madurovi vladi. "Ne prosimo vas, da izvedete državni udar. Ne prosimo vas, da streljate. Prosimo vas, da ne streljate na nas," je dejal.

ZDA podpirajo opozicijo in prevzem oblasti

Proteste proti venezuelskemu predsedniku so podprle ZDA. "Predsednik Donald Trump in ZDA trdno stojita ob venezuelskem ljudstvu, ki se skuša osvoboditi diktatorja Nicolasa Madura," je v kolumni za Wall Street Journal zapisal ameriški podpredsednik Mike Pence. "Venezuelska kriza se bo poglabljala, dokler ne bo obnovljena demokracija," je poudaril in zaključil, da mora Maduro oditi. Njegov drugi predsedniški mandat je označil za nelegitimnega.

Maduro je te izjave označil za nesprejemljive. Odredil je preučitev diplomatskih odnosov med Caracasom in Washingtonom ter napovedal ustrezne ukrepe, če bodo potrebni. Venezuelske oblasti so ZDA obtožile, da so odredile "fašistični državni udar".

ZDA so med več državami in mednarodnimi organizacijami, ki ne priznavajo rezultatov lanskih predsedniških volitev, na katerih je slavil Maduro, ki je januarja letos začel drugi predsedniški mandat.

Najhujša gospodarska kriza v zgodovini

Venezuela se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v svoji zgodovini. Letna inflacija je presegla milijon odstotkov. V državi je hudo pomanjkanje hrane in zdravil. Združeni narodi ocenjujejo, da so Venezuelo zapustili trije milijoni ljudi. Vlada za gospodarsko krizo krivi padec cen nafte, opozicija med glavne vzroke dodaja še korupcijo.