V Pragi so študenti 17. novembra 1989 organizirali protest, ki je v tedanji Češkoslovaški pomenil začetek žametne revolucije, ki je prinesla miren prehod države v demokracijo.

Študenti so zborovanje uradno prijavili kot zborovanje v spomin na študenta Jana Opletala, ki je bil ustreljen med protinacističnimi protesti leta 1939. Na protest, ki je bil dejansko namenjen zahtevam za pravičnejše študijske pogoje in nasprotovanju politični cenzuri, so organizatorji tako lahko povsem zakonito vabili s plakati in letaki. Na presenečenje organizatorjev se je pozivu odzvalo najmanj 15.000 prebivalcev Prage.

Ko se je množica ljudi podala proti središču mesta, so protestnike obkolile policijske enote in se jih lotile s palicami. V isti noči je bilo najmanj 600 ranjenih. Šokirani študenti so še isti konec tedna zasedli stavbo univerze in zahtevali pojasnilo. Od tu so se informacije o dogodkih razširile po vsej državi in ljudje iz vseh družbenih slojev so v naslednjih dneh začeli izražati solidarnost s študenti. 26. novembra se jih je v Pragi zbralo že 700.000.

Miren prehod na demokracijo
V luči razmer doma in v drugih državah vzhodnega bloka se je komunistična vlada že 28. novembra z demokratskim Državljanskim forumom pod vodstvom takratnega oporečnika Vaclava Havla začela pogajati o predaji oblasti. 10. decembra so se vladi priključili prvi nekomunisti, 29. decembra pa je bil Havel izvoljen za predsednika države - mirna revolucija se je v le nekaj tednih končala s prehodom države v demokracijo.

Repe: Upiranje režimu je bilo tvegano
Zgodovinar Božo Repe je za MMC povedal, da je bila žametna revolucija na Češkoslovaškem eden v nizu pomembnih dogodkov, ki so se v vzhodnoevropskih državah dogajali jeseni 1989 in v tem kontekstu je vplivala na premike v evropski zgodovini, sicer pa ima pomen predvsem za Češkoslovaško. "Pomembno je bilo, da je bil prehod miren, saj je bil Češkoslovaški tip realnega socializma precej trd, še v osemdesetih letih se ni kaj dosti zmehčal in ves čas je pri oblasteh vladal velik strah pred ponovitvijo praške pomladi iz leta 1968. Zato je bilo upiranje režimu tvegano, disidenti so bili brez služb ali so morali delati fizično, zapirali so jih v psihiatrične bolnišnice in obsojali, revije, ki so nasprotovale oblastem so izhajale le ilegalno, tudi kritična literarna dela so izdajali skrivaj, v t. i. samizdatih. Vaclav Havel se je na mesto predsednika Češkoslovaške povzpel skorajda iz zapora," je povedal Repe.

"To, da je žametna revolucija izrasla iz študentskega gibanja je logično, saj so tudi v praški pomladi pomembno vlogo igrali študenti. Vendar bi bila v tedanjih razmerah lahko povod tudi kakršna koli druga manifestacija, po padcu berlinskega zidu je bilo predvsem vprašanje časa in načina, kdaj se bo to zgodilo," je še povedal Repe in dodal, da so študentska gibanja zagon in družbeno angažiranost v neoliberalističnem svetu po padcu berlinskega zidu izgubila, se institucionalizirala, vodijo jih plačani študentski funkcionarji in le redke posamične skupine s svojo dejavnostjo segajo čez "sindikalne" zahteve in se odzivajo na širše družbeno dogajanje. "To žal velja tudi za Slovenijo," je še povedal Repe.

Češka in Slovaška sta se ločili
Leta 1992 je bil podpisan dogovor o sporazumni ločitvi med Češko in Slovaško, ki sta postali samostojni državi 1. januarja 1993. Državi sta odtlej postali članici vseh pomembnih mednarodnih inštitucij: ZN-a, Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Svetovne banke, Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje (OECD). Zvezi Nato se je Češka pridružila leta 1999, Slovaška pa leta 2004, ko sta se obe državi pridružili tudi EU-ju. Slovaška je sicer tudi že članica območja evra, Češka pa ne.

Številne slovesnosti ob obletnici žametne revolucije
S koncertom, ki so se ga udeležile številne znane osebnosti, je Havel v soboto v Pragi odprl slovesnosti ob 20. obletnici žametne revolucije. Slovesnosti naj bi s koncerti in s srečanji vrhunec dosegle danes. V Pragi naj bi študenti ponovno uprizorili protest, ki ga je policija nasilno zatrla, in s tem po vsej državi sprožila proteste, ki so končali 40 let komunistične vlade.

Žametno revolucijo danes vpisujemo med ene največjih izrazov študentskega aktivizma vseh časov. Njen obseg in pomen za razvoj duha in dogodkov lahko primerjamo s krvavimi demonstracijami na Trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989, z vsefrancoskimi študentskimi demonstracijami leta 1968, iranskimi študenstkimi protesti leta 1999 in z ameriškimi protivietnamskimi študentskimi protesti v 60. letih prejšnjega stoletja.