V Virginiji bo lahko novembra na volitvah sodelovalo 200.000 več volivcev in volivk. V tej zvezni državi s 5,3 milijona registriranimi volivci je bil doslej brez volilne pravice sicer vsak peti Afroameričan. Foto: Reuters
V Virginiji bo lahko novembra na volitvah sodelovalo 200.000 več volivcev in volivk. V tej zvezni državi s 5,3 milijona registriranimi volivci je bil doslej brez volilne pravice sicer vsak peti Afroameričan. Foto: Reuters
false
Demokratski guverner Virginije Terry McAuliffe je sprejel izvršni ukaz in 200.000 ljudem povrnil volivno pravico. V ZDA je trenutno okoli šest milijonov ljudi, ki ne morejo voliti, ker so bili obsojeni za kaznivo dejanje. Foto: Reuters

V ZDA imajo na splošno obsojenci za kazniva dejanja velike težave s povrnitvijo volilne pravice; te tudi v v zaporu nimajo. Zakoni se sicer razlikujejo od zvezne države do zvezne države. Virginija, Iowa, Kentucky in Florida tako obsojencem volilno pravico odvzamejo do smrti. Takšni zakoni temeljijo na dolgi zgodovini rasizma v ZDA in so jih še posebej radi uveljavljali na jugu po državljanski vojni, ko je bilo odpravljeno suženjstvo.

Belci so namreč še naprej želeli držati črnce pod nadzorom, zato so sprejemali razne zakone, da se temnopolte hitro spravi v zapor, kjer se jih lahko spet izkorišča za brezplačno delo.

Republikanci so bili naprednejši od demokratov
Odvzem volilne pravice je bil zanje logičen ukrep, saj si demokrati na jugu nikakor niso želeli, da bi temnopolti dajali glasove republikancem, ki so bili tedaj naprednejši od demokratov. Danes pa so stvari ravno obratne. Zdaj so namreč republikanci tisti, ki črncem na jugu in drugje po ZDA z novimi ukrepi omejujejo dostop do volišč.

Afroameričani, ki volijo predvsem demokrate, ob tem predstavljajo nesorazmerno velik delež zapornikov oziroma nekdanjih kaznjencev. Guverner McAuliffe sicer trdi, da z izvršnim ukazom odpravlja krivice, a republikanci trdijo, da gre za nesramno povečevanje demokratskega volilnega telesa pred predsedniškimi volitvami novembra. V Virginiji s 5,3 milijona registriranimi volivci je bil doslej brez volilne pravice vsak peti Afroameričan.

Predsednik največje organizacije Afroameričanov v ZDA (NAACP) Cornell Brooks je guvernerjev ukrep pohvalil in izrazil upanje, da bodo podobno ukrepali tudi v drugih zveznih državah. Republikanci na drugi strani napovedujejo tožbo.