V soboto bo sicer peta obletnica referenduma na polotoku Krim, ki si ga je kasneje priključila Rusija.

Kot so sporočili z ameriškega finančnega ministra, je današnje dejanje uperjeno proti posameznikom in poslovnim subjektom zaradi njihove vloge v ruskih napadih na ukrajinske ladje v Kerški ožini, priključitvi polotoka Krim in podpiranja nelegitimnih separatističnih volitev na vzhodu Ukrajine.

Nove sankcije so uvedli proti šestim ruskim posameznikom, šestim ruskim odvetniškim podjetjem in dvema ruskima energetskima in gradbenima podjetjema, ki delujeta na Krimu.

State Department v sporočilu za javnost sporoča, da gre za usklajene sankcije obatlantske skupnosti. "V petih letih ruske kampanje agresije proti Ukrajini smo skupaj s transatlantskimi partnerji trdno proti nezakonitim dejanjem, vključno z napadom blizu ožine Kerč. Ruski napad pomeni nevarno povečanje napetosti in kršitev mednarodnega prava," sporoča State Department.

"Sporočilo Rusiji jasno"

Sporočilo prav tako poziva Rusijo, naj Ukrajini nemudoma vrne zajete ladje in mornarje ter pusti ožino Kerč in Azovsko morje odprto za promet v ukrajinska pristanišča in iz njih. "Rusijo prav tako pozivamo, naj spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja, vključno s teritorialnimi vodami," je še sporočil State Department.

Sporočilo ne navaja, proti katerim ruskim posameznikom so sankcije uvedene. Pod ameriškimi sankcijami je sicer šest obrambnih podjetij, med njimi ladjedelnice in energetsko ter gradbeno podjetje, ki delujeta na Krimu.

"Sporočilo Rusiji je jasno ‒ mednarodna skupnost ne bo trpela ruskih kršitev mednarodnih norm in prava, transatlantska skupnost pa je enotna v prizadevanjih proti ruski agresiji," so še dodali na State Departmentu.

V soboto bo peta obletnica referenduma, na katerem je večina prebivalcev polotoka Krim podprla priključitev k Rusiji. Dva dni kasneje se je to tudi zgodilo, zaradi česar so se potem odnosi med Moskvo in Zahodom močno zaostrili.

Na vzhodu Ukrajine so kmalu zatem izbruhnili oboroženi spopadi med proruskimi skrajneži in ukrajinsko vojsko, v katerih je doslej umrlo okoli 13.000 ljudi. Separatisti v Donecku in Lugansku pa so maja po mednarodno nepriznanih referendumih razglasili svoji republiki, ki ju je priznala le Rusija.