Nezavezujočo resolucijo so sprejeli s 116 glasovi za, 20 glasovi proti in 53 vzdržanimi. Resoluciji, ki sta jo pripravili Evropska unija in Japonska, so že pretekli mesec luč prižgali v 193-članskem odboru ZN-a za človekove pravice. Združeni narodi so o resoluciji glasovali na podlagi februarja objavljenega poročila, ki je razkrilo širok spekter kršitev v Severni Koreji, od zaporniških kampov, sistematičnega mučenja, stradanja do pobojev, primerljivih z grozotami v nacističnem obdobju.

Resolucija je prst jasno uperila proti severnokorejskim voditeljem. Navedbe poročila kažejo, da obstajajo "utemeljeni sumi, da so bili zločini proti človečnosti izvedeni v skladu s politiko, sprejeto na najvišjih državnih ravneh v več desetletjih."

Čeprav je resolucija nezavezujoča, pa pomeni novo stopnjevanje političnega pritiska na Pjongjang. Slednji vse obtožbe zavrača. "Moja delegacija v celoti zavrača resolucijo," je dejal severnokorejski veleposlanik pri ZN-u Ja Song Nam. "Gre za plod političnih spletk."

Ob tem je dejal, da je Pjongjang pripravljen na dialog in sodelovanje na področju človekovih pravic, hkrati pa zavrnil, da bi področje človekovih pravic uporabili kot instrument za spremembo režima.

Kitajska bo verjetno preprečila vsak poskus
Kot poroča Reuters, je malo možnosti, da bi dejansko sprožili obravnavo na sodišču v Haagu, ki obravnava najhujše zločine proti človeštvu, predvsem ker bo to preprečila Kitajska. Slednja je glavna zaveznica severnokorejskega režima in ima kot stalna članica Varnostnega sveta pri sprejemanju odločitev v VS-ju pravico do veta.

V zadnjih letih je generalna skupščina sprejela več resolucij, s katerimi je obsodila kršitev človekovih pravic v Iranu, Severni Koreji, Mjanmaru in Siriji, tokrat pa je prvič, da tovrstna resolucija vsebuje tudi priporočilo o obravnavi primera pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Generalna skupščina je sprejela tudi resolucijo, s katero so obsodili kršitve človekovih pravic v Iranu in Siriji.