Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v nagovoru zunanjim ministrom, med katerimi je tudi slovenski zunanji minister Miro Cerar, pozval zaveznice, naj se spoprimejo s široko paleto groženj, "od naraščajoče ruske agresije, nenadzorovanih migracij, kibernetskih napadov, do groženj energetski varnosti, kitajskega strateškega rivalstva, med drugim na področju tehnologije, in številnih drugih." Zvezo je tudi pozval k spopadu z vse bolj razširjeno kibernetsko vojno, torej tudi s Kitajsko.

V prvem delu sklepnega dneva zasedanja ministrov so bili v ospredju predvsem odnosi z Rusijo. "Ne bomo križemrok gledali, kaj počne Rusija," je dejal Stoltenberg, ki je Rusijo pozval, naj izpusti lani v Črnem morju zajete ukrajinske ladje. Ob tem je dodal, da bodo ukrepi Nata usklajeni, pri čemer pa zveza v Evropi ne namerava namestiti raket.

Ministri so na srečanju sicer znova potrdili čezatlantsko vez med Evropo in Severno Ameriko, privrženost načelom ustanovne listine ZN-a in zavezam 5. člena severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da je napad na enega napad na vse. "Dosežen je bil bistven napredek, ampak lahko in moramo storiti več," piše v izjavi ob praznovanju okrogle obletnice delovanja, ki se je začelo s srednim govorom generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga v kongresu.

Izjava med drugim pravi, da je Nato obrambno zavezništvo, ki je pomagalo končati hladno vojno, prineslo stabilnost na Balkan, vključevanje novih članic pa prinaša varnost milijonom Evropejcem več. Omenja se tudi, da je Nato po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 prvič v zgodovini obudil 5. člen v solidarnost z ZDA. Ob tem je v njej zapisano, da se zaveznice spoprijemajo z nepredvidljivim in izziva polnim varnostnim položajem, vključno z agresivnejšo Rusijo in vztrajno grožnjo terorizma v vseh oblikah. "Mednarodni red je pod izzivom, nestabilnosti izza naših meja prispevajo k neregularnim migracijam, soočamo se s kibernetskimi in hibridnimi grožnjami, hitro razvijajoča se tehnologija pa zahteva nove pristope," pravi izjava in zatrdi, da se bodo zaveznice teh izzivov lotevale skupaj. Med drugim poudarja tudi nadaljevanje politike odprtih vrat za nove članice.

Stoltenberg o dvigu proračuna: Ne gre za to, da bi ustregli ZDA
Ameriški predsednik Donald Trump, ki je med kampanjo leta 2016 ostro kritiziral Nato in ga opredelil za preživeto organizacijo, je kasneje sprejel stališče celotnega državnega aparata ZDA, da je Nato potreben in koristen tudi ZDA. V povezavi z Natom je Trump vseskozi oster do držav članic, med njimi je tudi Nemčija, da premalo plačujejo v njegovo blagajno. Trump je pozval, naj države za obrambo namenijo več kot 2 odstotka svojega BDP-ja. Njegovi kritiki je v Washingtonu pritegnil tudi Stoltenberg, ki je dejal, da Nemčija že kaže napredek, a da morajo več narediti vse države članice. "Te zaveze nismo dali, da bi ustregli ZDA. Dali smo jo, ker živimo v nepredvidljivem in negotovem svetu," je dejal prvi mož organizacije.