Vodnik je izšel v treh delih, ki so jih napisali prekaljeni pisci gorniške literature in izkušeni planinci: Gorazd Gorišek, Mojca Stritar Kučuk in Andraž Poljanec, celotno trilogijo pa je uredil Jože Drab.

V bistvu gre za povsem nov koncept vodnikov, saj gre za sorazmerno tanke knjižice, ki jih bodo planinci lahko jemali s seboj v nahrbtnikih. Ni preveč besedila, vsi potrebni podatki pa so kratki, jedrnati in jasni. Vodnik prinaša posodobljene podatke o razmerah na in ob poti. Vsi potrebni podatki, višina izhodišča in cilja etape, višinska razlika, dolžina in čas hoje, zahtevnost poti, mogoči vzponi na okoliške vrhove, ki niso vključeni v Slovensko planinsko pot, ter možnosti za zasilni umik v dolino so podani smiselno in pregledno. Predstavljene so vse koče na poti, v katerih je mogoče prenočevati, ob navedbi koč so tudi t. i. hitro odzivne kode, kar je novost v naši vodniški literaturi. Te QR- kode planincem, ki imajo v svojih prenosnih telefonih tudi programe za njihovo dekodiranje, hitro in preprosto predstavijo vse podatke o posameznih planinskih postojankah.

Ob kratkem opisu vsake etape sta tudi zemljevid poteka etape in profil poti. Vodnike dopolnjujejo tudi kakovostne fotografije vrhov.
V prvem delu nas Gorazd Gorišek vodi iz Maribora čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke do Mojstrane. Osrednji del Julijcev z nekaterimi najpomembnejšimi slovenskimi vrhovi je predstavila Mojca Stritar Kučuk, zadnji del poti od Petrovega Brda čez Cerkljansko hribovje in Kras do morja na Debelem rtiču pri Ankaranu pa je opisal Andraž Poljanec.

Slovensko planinsko pot ali transverzalo, kot jo planinci tudi radi imenujejo, so uredili leta 1953 na pobudo Ivana Šumljaka, profesorja zemljepisa, kronista, vsestranskega planinca in aktivnega markacista Planinskega društva Maribor. Dolga je 617,4 km in vodi od severovzhoda do jugozahoda Slovenije po večini najpomembnejših gorskih vrhov Pohorja, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Julijcev, Cerkljanskega in primorskega Krasa. O njeni priljubljenosti govori to, da so do zdaj prodali že več kot 100.000 dnevnikov Slovenske planinske poti, da jo je v celoti prehodilo že več kot 10.000 ljudi in da jo na leto prehodi od 100 do 200 planincev. Prehoditi jo je mogoče v 252 urah oz. v 37 dneh, vendar so v zadnjem času nekateri lovci na rekorde pot premagali v izjemno kratkih časih. Zadnji rekord je sedem dni, osem ur in deset minut.

Ob predstavitvi novega vodnika so na PZS-ju predstavili tudi knjižico pravljic Pravljičarija pod Triglavom, ki je namenjena tako otrokom kot tudi odraslim. Avtorica je priznana pravljičarka in pripovedovalka Kristina Menih, knjigo pa je z ilustracijami obogatil Jernej Kovač Myint.

Številne ljubitelje gora pa bo tudi tudi drugo leto razveseljeval planinski stenski koledar z zelo kakovostnimi posnetki naših gora.