Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Multipla skleroza (MS) je neozdravljiva bolezen, ki pride neopaženo, po tihem. Lahko se za nekaj časa potuhne, tako da človek pravzaprav pozabi nanjo, in potem nekega dne spet izbruhne. MS je ena od najpogostejših bolezni osrednjega živčevja pri mlajših odraslih. Že izraz multipla pove, da je to bolezen, ki ima več obrazov. Vsak bolnik ima svojo zgodbo, kako se je začelo, kako se je razvijalo in kakšno je trenutno stanje. Na svetu ima MS že približno 2,5 milijona ljudi, med njimi je več žensk kot moških. Diagnozo običajno postavijo med 20. in 40. letom starosti. Bolezen ni enakomerno razširjena po vsem svetu, po ocenah strokovnjakov pa se število bolnikov z MS veča z oddaljenostjo od ekvatorja. Scenaristka Anja Čuček, režiserka Ita Obersnu, urednica Katja Stamboldžioski.
Akademski slikar Herman Gvardjančič občuti svet okoli sebe tragično. Boli ga občutenje sprememb, ki se dogajajo nenehno in uničujejo svet njegovega otroštva. Že kot otrok je vedel, da bo svoje življenje zapisal umetnosti. V ateljeju je tako združil glasbo s slikarstvom. S slikami pa pogosto izraža svojo bolečino nad drvečim propadanjem narave. Sorško polje je tako tisti prostor, kjer je doživel svoja prva lepa soočanja z naravo in hkrati prostor, kjer je občutil njen propad v najmočnejši podobi.
Možganska kap je urgentno stanje v nevrologiji. Danes jo lahko preprečimo in ozdravimo. Pri tem pa je zelo pomemben čas. Prav zato je začel delovati tudi Republiški center TeleKap, ki ponuja bolnikom pregled preko videokonferenčne povezave z 11 regionalnimi slovenskimi bolnišnicami. Na ta način so specialisti vaskularni nevrologi na razpolago vsakemu bolniku, ne glede na to, kje se tak bolnik nahaja. Vsak bolnik doživlja možgansko kap na svoj način, kot nam bo povedal Jan Šilec, ki je doživel možgansko kap zelo mlad. Kljub bolezni in s podporo domačih je našel motivacijo za nove izzive v življenju, ki se danes vrti okoli glasbe.
Dokumentarna oddaja Očesne bolezni nas seznanja z nekaterimi najpogostejšimi tovrstnimi stanji. O preprečevanju očesnih obolenj, načinih njihovega zdravljenja ter o novem znanju in pridobljenih izkušnjah bodo spregovorili štirje pacienti in njihovi zdravniki. Osrednja pozornost bo namenjena sivi mreni, starostni degeneraciji rumene pege, zapori solznih izvodil in možnostim trajne odstranitve dioptrije. Pogledali boste lahko v notranjost operacijskih dvoran in obenem spoznali zgodbe tistih, ki so jim specialisti oftalmologi z uspešnimi strokovni posegi povrnili neovirano vidno zaznavanje sveta, z njim pa tudi kakovost vsakdanjega življenja. Urednica serije: Katja Stamboldžioski Scenaristka: Kaja Kokot Žanič Režiserka: Ita Obersnu
Andrea ha sviluppato un'idea innovativa nella produzione del cibo in Sicilia. Ha collegato 40 giovani agricoltori con un certo numero di prodotti locali siciliani e prodotti di verdure novelle, marmellate, olio d'oliva, formaggio e arance siciliane. Ha costituito la cooperativa InCampagna, contribuendo all’apertura di nuovi posti di lavoro, poiché le scatole con prodotti locali siciliani sono ora vendute online in molti paesi europei. Andrea je razvil inovativno idejo v pridelavi hrane na Siciliji. Povezal je 40 mladih kmetov s številnimi lokalnimi sicilijanskimi pridelki in proizvodi od zgodnje zelenjave do marmelad, oljčnega olja, sirov in sicilijanskih pomaranč. Ustanovil je zadrugo InCampagna, kjer so se odprla tudi nova delovna mesta, saj zabojčke z lokalnimi sicilijanskimi proizvodi danes preko spleta prodajajo v številne evropske države.
V medici se v zadnjih letih govori o novem pristopu k zdravljenju bolnikov, saj je že dlje časa znano, da ljudje različno presnavljamo zdravila. Odziv na zdravilo je lahko premajhen, lahko pa se pojavijo tudi hudi neželeni učinki, ki terjajo hospitalizacijo ali celo smrt. Odziv na zdravilo je povezan s številnimi dejavniki, med drugim tudi od genetske osnove bolnika. Zato v svetu in tudi v Sloveniji potekajo številne raziskave s področja farmakogenetike, ki raziskuje uspešnost zdravljenja in neželene učinke glede na genotip bolnika.
S tretjim delom letošnje serije bomo 15. februarja zaokrožili zabaven trojček interesnih govoric. Lani smo ob glasbi in nogometnem navijaštvu spoznali argo in sleng, letos nas čaka še žargon – govorica obrtnikov, strokovnjakov s specifičnih področij. Ob glasbi bomo spoznali gradbeni žargon, ki ga obvladuje naš najbolj znani keramičar – raper 6PACK ČUKUR, rudarski oz. knapovski žargon se najlepše zrcali v glasbi ORLEKOV, skupni imenovalec mizarskega žargona in žargona glasbene produkcije pa smo odkrili pri priljubljenih rokerjih, članih skupine MRFY. Tudi tokrat nam je s strokovnim znanjem slikovito in življenjsko priskočil na pomoč etnolog in kulturni antropolog dr. RAJKO MURŠIČ, vizualno podobo filma pa bodo znova obogatile animacije karikiranih golobov, ki jih je mlada ilustratorka MINA PAVLIN NARDIN oblekla v delavca, rudarja, rokerja, metalca in raperja.
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so v svoji prvi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice, ki jih je poznavalka Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Režiser Jaka Šuligoj je besedila vizualno nadgradil z privlačnimi posnetki današnjega časa in dokumentarnim gradivom iz arhivov. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.
S pomočjo kolesarskega navdušenca in oskrbnice koče spoznajte Rašico pri Ljubljani, kjer v sožitju uživajo kolesarji in planinci in odkrijte »neokrnjen« pogled na naše glavno mesto. Na Planini nad Vrhniko, bomo priča gradnji nove planinske koče, ki raste ob razglednem stolpu z dolgo zgodovino, povezano z začetki turizma v Ljubljani. Na Primorskem, natančneje v Hrastovljah, si bomo s skupino dijakov ogledali našo najbolj znano fresko, spoznali zgodbo umetnika, ki jih je odkril in obiskali galerijo, ki je posvečena njegovemu delu. Z pogovorom z idejnim očetom Pomika braniteljev slovenske zemlje na Cerju, se pred prav posebnim stolpom, naše odkrivanje neznane Slovenije konča.
V družbi planincev bomo odkrili, kako je gora Boč, izpod katere priteče najboljša mineralna voda, zaradi razglednega stolpa na njenem vrhu postala tisočak. Razkrite bodo skrivnosti »tajne vojaške letalske baze« in legenda o jami Balunjači ter Špelci in njenih razbojnikih. V Beli krajini bomo v okolici Metlike, v družbi domačinov in članov lokalnega kolesarskega društva, obujali spomine na nekoč najtežavnejši amaterski kolesarski vzpon na Krašnji Vrh. Na vrhu prav posebnega stolpa bomo odkrili, od kod izvira ime Mirna Gora, odkrivali ostanke kočevarskih vasi pod njenim vznožjem in spoznali njihove potomce, ki še vedno živijo v okoliških krajih.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. So nas napisali, oziroma kar prečitali, Butalci? Nas Milčinski pozna bolje, kot poznamo sami sebe? Takole pravi: ”In takih ljudi je povsod dosti, česar ne vidijo, ali ne marajo videti, pa pravijo, da ni." "Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, pa ji pravijo potok. Ob obeh kraji mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve tri hiše imajo nadstropja, jim pra-vijo graščine. Ime je vasi Butale" Tako začenja Fran Milčinski pripo-vedko o Butalcih, knjigo, ki smo jo vsi brali, ki jo vsi poznamo, toda nočemo si priznati, da nas je malo tudi napisala. Butalci veljajo za eno največjih slovenskih knjižnih uspešnic vseh časov. V raznih oblikah in z različnim izborom zgodb so do zdaj izšli že kakih dvajsetkrat, be-remo jih od otroštva do odraslosti in vsakokrat jih drugače razumemo. Butalci so bili v slovenski literarni zgodovini precej zapostavljeni, težave pa so bile tudi z literarno zgodovinsko umestitvijo - čeprav je Milčinski ustvarjal v času realizma in naturalizma, bi mu težko nadeli oznako realist. Bil je pač humorist. In ta oznaka ga je stala kanona. Toda sogovornik ddr. Igor Grdina v oddaji jasno pove: “V živem kanonu so še kako prisotni, legije navadnih bralcev navsezadnje legitimirajo delo; je pa Milčinski izjemen stilist, samo še Ivan Cankar je imel v tisti generaciji tako prepoznaven slog.”
V drugem delu bomo s pomočjo stolpov odkrivali Slovenske gorice. Razgledni stolp na Plačkem vrhu pri Kungoti, večkrat nagrajena amaterska fotografa uporabljata za fotografiranje jutranje pokrajine v meglicah. Na Zavrhu pri Lenartu so domačini ponosni na čase, ko je v njihovih krajih živel in pisal pesmi naš najznamenitejši general – Rudolf Meister. Spoznali bomo potomca deklice, ki je prav z generalovo pomočjo postala najznamenitejša vaščanka. Na svojega rojaka, znanega izumitelja Johana »Janezka« Pucha pa so ponosni v vaseh okoli razglednega stolpa na Gomili. Z člani društva ljubiteljev starodobnih vozil, ki nosi ime njihovega slavnega domačina, bomo priča lokalni posebnosti – podiranju klopotca.
Odkrivanje neznane Slovenije s pomočjo stolpov začenjamo na našem skrajnem vzhodu, z obiskom razglednega stolpa Vinarium nad Lendavo, ki ga domačini imenujejo tudi “prekmurski Eifflov stolp”. V centru mesta, ki se ponaša z imenom svetovne prestolnice bograča, bomo obiskali znameniti Bogračfest. Razgledni stolp stoji tudi na “prekmurskem Triglavu”, na vrhu 418 metrov visokega Sotinskega brega, najvišji točki na Goričkem, gričevnati pokrajini, ki slovi po najboljšem bučnem olju. Prepričali se bomo, zakaj je temu tako. V Žusmu na Kozjanskem pa bo razgledni stolp, poimenovan Stolp ljubezni, končno postal vreden svojega imena, saj se bo na njegovem vrhu zaročil mlad par.
Na kulturni praznik bomo pozornost usmerili v bodoče pesnike in pisatelje, urednike, publiciste …, ki svoj materni jezik danes gnetejo v šolskih glasilih, svoje vrstnike pa nagovarjajo z avtorskimi besedili v glasbi. Ali kot razlaga dijak PETER: »Zelo rad imam literaturo, ampak klasična ideja literata se mi vedno bolj upira. Mi smo instagramska generacija. Potrebujemo nekaj, kar zadene. To je npr. muzika, rap. Vibracija, ki povezuje ljudi. 3D-poezija, ven iz papirja!« Šolska glasila, ki jih dijaki večinoma sami urejajo in oblikujejo, so pester uvid v iskanje novih načinov literarnega izražanja mladih. V neposreden svet svoje poezije in proze so nas pritegnili dijakinje in dijaki Gimnazije Vič ter Škofijske gimnazije s profesorico slovenščine in nagrajeno pisateljico MATEJO GOMBOC, ki poudarja pristnost intenzivnih čustev mladega človeka. Ta se zrcalijo v njihovih literarnih delih – od močnih ekspresij, s katerimi želijo raztrgati ta svet, do nežne lirike, v kateri se umikajo pred divjim tempom današnjega površnega časa: »Ko pomembno mesto v tvojem življenju zavzame umetnost, pomeni, da si pristal na globlje življenje. Da si iskalec tistega neznanega, skritega, novega. Po navadi so to neobičajne, samotne poti.«
Četrta sezona zabavne in poučne dokumentarne serije z naslovom Kdo se boji slovenščine ponuja nove tri dele, v katerih odkrivamo mladim privlačne načine raziskovanja maternega jezika. V prvem delu, ki bo na sporedu 1. februarja, se bomo prepustili čarobnosti pripovedovanja. Naš šolski sistem nagovarja zlasti učence, ki radi berejo, medtem ko se otroci, ki si vsebino lažje zapomnijo s poslušanjem, ali tisti, ki potrebujejo praktično izkušnjo, lahko počutijo odrinjene na rob. Tako opozarja profesor slovenščine dr. KLEMEN LAH in dodaja, da ne pozna otroka, ki ne bi rad poslušal doživetega pripovedovanja, temu pa naš šolski sistem namenja premalo pozornosti. Pridružili smo se učencem OŠ Tinije in z njimi prisluhnili napeti pravljici, ki jo je pripovedovala pesnica in pisateljica ANJA ŠTEFAN; drugošolci OŠ Koseze so ob pripovedovalki ŠPELI FRLIC sami sestavljali in si pripovedovali zgodbe; izjemen pomen pripovedovanja in poslušanja poudarjata tudi igralka JANJA MAJZELJ in glasbenik BOŠTJAN GOMBAČ, pritrjuje pa jima prvošolka ADA, ki najlažje zaspi, kadar ji mami TEJA prebere pravljico za lahko noč.
Skupina gimnazijcev iz Krškega se, pod pokroviteljstvom svojega gorniškega mentorja Mateja Mlakarja, odloči za klasičen gorniški vzpon v visokogorju. Med vzponom na dvatisočaka, preizkušajo svoj avanturistični duh, prevzemajo odgovornost, premikajo lastne meje, si drznejo in zmorejo hkrati pa tudi spoznavajo smisel svojega cilja. Med ekipo in mentorjem se utrjuje iskreno prijateljstvo ter Naveza, ki poleg preživete izkušnje ter širjenja obzorij marsikomu prinaša tudi nove začetke.
Reke in potoki so poplavljali od nekdaj in tudi suše niso nič novega. Še nedolgo tega smo govorili o petstoletnih in stoletnih poplavah in sušah, danes pa so te veliko bolj pogoste. Pridejo nenadoma in povzročajo katastrofe. Suše se pojavljajo celo tam, kjer jih nekoč niso poznali. Zakaj je tako? Podnebne spremembe so izmerjeno dejstvo, povzročamo pa jih ljudje sami. Klimatološki podatki potrjujejo, da se je Slovenija v zadnjih 30-ih letih ogrela za stopinjo in pol. Seveda segrevanja ne moremo ustaviti, lahko pa ga upočasnimo in se na podnebne spremembe ustrezno odzovemo. Kako bomo to storili? *Za stopinjo preveč* je dokumentarni film, v katerem o podnebnih spremembah in nenadnih vremenskih pojavih spregovorijo klimatologi, agrometeorologi in hidrologi ter tudi tisti, ki jih vremenske katastrofe neposredno prizadevajo.
Veliko delamo. Precej hitimo. Težko se ustavimo. Živimo v času, ko zares nimamo časa. Ali pa si ga samo ne vzamemo, ker se nam zdi, da bi ga bilo nespodobno imeti na pretek. Delovni procesi nas namreč nagovarjajo k nenehni navzočnosti, hitri odzivnosti, stalni dosegljivosti; bili pa naj bi kar se da hitri, produktivni in učinkoviti. Kateri procesi so pripeljali do ideje maksimalnega izkoristka časa, zakaj nas je praznega časa strah in kaj nas je o času in naglici naučila ustavitev javnega življenja?
Fotografije mladih, lepih teles in nasmejanih obrazov, slogani o tem, da je treba življenje zajemati z veliko žlico, reklamni oglasi, da je treba uživati in biti srečen … A kaj sreča sploh je, kaj užitek in kaj življenjsko zadovoljstvo? V želji po iskanju sreče odrivamo na stran vse, kar je negativno in neprijetno, hlastamo za novim in lepim, iščemo in kupujemo, medtem pa pozabljamo, da je sreča izmuzljiva, vedno korak pred nami in nikoli zares trajno ulovljiva.
Usodo naroda piše tudi vsebina njegovih loncev, vsebino loncev pa narekujejo tudi kuharske knjige, ki to vsebino na tak ali drugačen način izrazijo. Slovenska kuharica je do danes izšla v skupni nakladi več kot 200.000 izvodov in doživela 30 različnih izdaj. Z etnologom dr. Janezom Bogatajem smo se pogovorili o njenem vplivu na generacije in tudi o besednjaku, ki je pomembno vplival na konstitucijo naše nacionalne kuhinje, ki je vedno odraz socialnoekonomskega polja. Pisateljica Katarina Marinčič je Kalinškovi pripisala sposobnost opazovanja, spontano demokratičnost in prirojeno svetovljanstvo, mladi kuharski mojster Simon Pirš pa je pokazal, kako se skozi kodificirano slovensko kuhinjo izraža milenijska kulinarika.
Neveljaven email naslov