Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob prazniku dela v Tedniku dajemo besedo delavcem, predstavnikom različnih poklicev z vseh koncev Slovenije. Kakšen je bil prvi maj nekoč in kakšen je danes? Kakšen pomen danes ima praznik dela? Je delo cenjeno? Slišali smo tudi opozorila, da se bo treba spet boriti za pravice delavcev in družbeno pravičnost. Prispevek smo pripravili skupaj z našimi dopisniki po Sloveniji.
Ali bomo tudi v Sloveniji - tako kot se že dogaja v Nemčiji - kmalu za nekaj dni na teden zapirali vrtce, avtobusi pa bodo vozili bolj poredko, ker preprosto ne bo delavcev? Pri nas po nekaterih ocenah manjka 60 tisoč delavcev na leto. Če bi torej zaposlili vse, ki so ta hip v uradni evidenci nezaposlenih, bi bilo še vedno 10 tisoč delavcev premalo. Vsako podjetje ima zdaj svoj način, kako privabiti in zadržati zaposlene. Novinarki Tadeji Anžlovar so delodajalci povedali, da plačilo pri tem ni več najpomembnejši dejavnik.
Prvi maj so delavci prvič praznovali leta 1890, pri nas je od leta 1948 tudi državni praznik. V bogatem arhivu Televizije Slovenija smo med pregledovanjem starih posnetkov našli marsikaj: od veličastnih parad v obdobju socializma do marsikje še danes tradicionalnega postavljanja mlaja. O zgodovini praznika dela smo se pogovarjali z doktorjem Rajkom Muršičem, profesorjem etnologije in kulturne antropologije
Kakšno bi bilo idealno razmerje med delom, plačilom in prostim časom? Osemurni delovnik, ki naj bi kot standard veljal še danes, se je uveljavil pred več kot sto leti. Predvsem zato, ker so utrujeni delavci ob napornem 16-urnem delu zaradi popuščanja zbranosti delali napake, pogoste so bile nesreče, poškodbe, tudi smrti. Toda danes je osemurni delovnik za mnoge samo na papirju zapisana pravica, posledica pa je epidemija izgorelosti in drugih s stresom povezanih bolezni. Je mogoče živeti tudi drugače? Anka Pirš se je pogovarjala z naturalistom, bosonogim pisateljem Naro Petrovičem in digitalnim nomadom Janom Haložanom.
Ali bodo prvemu maju spet - tako kot nekoč - bolj kot veseljačenje vtisnili pečat protésti? Pravice delavcev se močno krčijo, spet so v ospredju enake zahteve kot pred 138-imi leti, ko so delavci v Čikagu zahtevali dostojno plačilo in sprejemljiv delovni čas. To je sporočilo s srečanja varuha človekovih pravic s sindikati. Nad kršitvami delovne zakonodaje bdi Inšpektorat za delo. Glavni inšpektorici se je še pred dnevi majal stolček zaradi obtožb o domnevnem mobingu v tem državnem organu in odhajanja zaposlenih, a jo je minister Luka Mesec po pogovorih podprl. Toda kako učinkovit je lahko organ, ki ga pretresajo notranje zdrahe? Anja Huš.
Neveljaven email naslov