Da, Slovenci imamo svojo cheerleading zvezo in svojo reprezentanco, ki se lahko kosa z najuspešnejšo državo v navijanju kot športni panogi, ki je (seveda) ZDA. Konec aprila je v Orlandu na Floridi potekalo svetovno prvenstvo, na katerem so Slovenci osvojili tri medalje - dve srebrni in eno bronasto. Kategorij na tekmovanju je, podobno kot pri plesu, cel kup, tako da se človek težko znajde med njimi, v bistvu pa se cheerleading deli v dve zvrsti - na sam cheerleading (skupinske koreografije, ki vključujejo dvige in piramide, akrobatiko, mete, skoke, ples in navijanje; pri tem moški - baze dvigujejo v zrak dekleta - flyerke oziroma letalke) in cheer ples (skupinski šport, sestavljen iz več različnih slogov plesa, najpogosteje iz plesa pom (s cofi), hiphopa in džeza.

Pogovarjali smo se s predstavnikoma obeh zvrsti, Špelo Urbančič, ki je s sestro Lizo v kategoriji plesnih parov freestyle pom osvojila že tretjo medaljo na svetovnih prvenstvih, tokrat srebrno, in Tomažem Kranjcem, ki je kot del 24-članske mešane navijaške ekipe prav tako osvojil naslov svetovnih podprvakov.

Trenirata štiri ure dnevno
Špela je povedala, da so gibi pri cheer plesu kratki, energični in odrezani, koreografija pa vsebuje tudi elemente baleta in akrobatike. Obvezen pripomoček so posebni cofi, ki so vam gotovo znani, če spremljate premore med tekmami ameriškega nogometa ali košarke ali že prej omenjene lahkotne filme.

Špela, ki cheer ples vadi že sedem let, se raje kot navijačica predstavlja kot plesalka. "Plesalke tudi v resnici smo. Največkrat do stereotipnih predstav o navijačicah prihaja na nastopih, pred občinstvom, ki o plesu nima pojma. Neprimernih komentarjev velikokrat ne slišimo, so pa zato toliko bolj zgovorni pogledi in žvižgi predvsem moškega dela tribun na nastopih, kjer je naša naloga zgolj zamotiti občinstvo med premori. A tako je le na nastopih na kakšnih prireditvah, ob ogledu naših tekmovanj pa ti stereotipi izginejo."

Sestri trenirata veliko, od 25 do 30 ur na teden, pred tekmovanji še več, "tako kot kolegi v drugih športih", je poudarila. Pomembni so vzdržljivost, gibljivost in eksplozivnost plesalcev ob znanju plesnih, baletnih in akrobatskih prvin. "Treningi so sestavljeni iz treh delov. Najprej je na vrsti ogrevanje in raztezanje z osnovami baleta. Sledi glavni del, to je trening koreografije, kjer usklajujemo in izboljšujemo plesno tehniko in preostale plesne gibe. Zadnji del pa je sestavljen iz treninga moči in vzdržljivosti. V tem delu koreografijo preplesujemo, s čimer pridobivamo vzdržljivost, delamo pa so tudi vaje za moč. Ker pa sta osnova plesa balet in akrobatika, se z Lizo poleg rednih treningov udeležujeva tudi baletnih in akrobatskih večkrat na teden."

Če želijo na svetovno prvenstvo, morajo seči v svoj žep
A Špela in Liza se zavedata, da se s plesom ne da preživeti, zato sta tudi odlični učenki. Težava je tudi v financiranju tekmovanj, saj si morajo reprezentanti v večji meri pot na svetovno prvenstvo, ki vedno poteka v ZDA, kriti sami. "Finance so področje, o katerem tekmovalci ne govorimo radi, a treba je izpostaviti dejstvo, da si kljub vsem uspehom stroške tekmovanj, treningov, trenerjev in dresov krijemo sami. Sponzorjev, ki bi nam pri tem pomagali, skorajda ni. Prav zaradi financ se veliko tekmovanj ne moremo udeležiti ali pa nimamo dovolj dobrih možnosti, kjer bi se na tekmovanja uspešno pripravljali. Največje breme je tako na starših ali nas samih," je potarnala Špela, Tomaž pa je dodal: "Mogoče bi lahko kakšnega sponzorja pritegnilo tudi to, da je na svetovnem prvenstvu udeleženih čez 70 držav in krepko čez 5.000 tekmovalcev." Čeprav spada Slovenija med najuspešnejše države, pa mora doma še vedno odgovarjata na vprašanji "Kaj sploh je cheerleading?" in "Ali to v Sloveniji res obstaja?".

Treba je bilo prilagoditi prehrano
Tomaževa naloga - v navijaške vode se je podal iz gimnastike - je, da dviguje in meče dekleta. "Pred dvema letoma si nisem mogel predstavljati, da bom kadar koli sposoben izvajati mete, akrobatiko in dvige, ki so zdaj del mojega vsakdana. Čeprav sem imel 'na zalogi' kar nekaj moči, je bila pot do forme zelo naporna. Moral sem urediti tudi prehrano, ki je zdaj podobna prehrani vrhunskih športnikov."

Njegov najtežji element je "rewind in one-arm walk to one-arm liberty". Kaj to pomeni v jeziku "običajnih ljudi"? "Za bazo, torej moškega, najzahtevnejši elementi se izvajajo pri partnerskih dvigih, kjer se baza lahko zanese edino na svojo moč in tehniko ter sposobnosti flyerke, zato se z njimi radi pohvalimo. Rewind je element, pri katerem baza stoji za flyerko in jo vrže v salto nazaj ter jo z iztegnjenima rokama ujame nad svojo glavo. Zdaj ta element izvajam že tako, da flyerko ulovim v cupie (na eno roko). Drugi element pa se začne tako, da sta baza in flyerka obrnjena drug proti drugemu in baza nastavi eno roko, na katero flyerka stopi. Flyerka se odrine v zrak, baza pa jo dvigne samo z eno roko nad glavo ter jo obrne za pol kroga, da gledata oba v isto smer. Končna poza flyerke je liberty, kar pomeni, da stoji na eni nogi, drugo pa ima pokrčeno." Si znate predstavljati, kako je to videti v praksi? Verjetno težko.

Velika želja: plesati s plesno skupino univerze v Minnesoti
Cheerleading seveda izhaja iz ZDA, kjer ima bogato zgodovino. "Začel se je razvijati pred 150 leti kot podporna dejavnost drugim športom, z njim pa so se menda sprva ukvarjali zgolj moški. Beseda 'cheer leader' pravzaprav pomeni osebo, ki vodi množico na športnih tekmah, toda zdaj je to preraslo v profesionalni šport. Čeprav so pri nas prve navijaške skupine nastale šele pred 17 leti, je Slovenija v tem kratkem času postala ena vodilnih evropskih držav," je pojasnila "načitana" Špela, ki si najbolj želi, da bi kdaj dobila priložnost zaplesati s plesalkami plesne skupine Univerze v Minnesoti, ki so petkratne državne prvakinje ZDA in vzornice marsikateri plesalki. A zvezd v cheerleadingu ni: "Kot v drugih športih je tudi pri cheerleadingu nekaj bolj znanih tekmovalcev, a o zvezdah velikega kova vseeno ne moremo govoriti," je dodala.

Seveda ne moremo mimo oblekic, v katerih tekmujejo mične cheerleaderke, pa naj bodo plesalke ali flyerke. "Oblačila navijačic, kot nam najpogosteje pravijo, so eden od stereotipov. Mi jim rečemo uniforma ali dres in jih izbere skupina oziroma tekmovalka sama. Vsaka skupina oziroma klub ima značilno barvo, v kateri so tudi dresi, na prsih pa imajo tekmovalci po navadi napisano ime svoje skupine. Pri plesu, predvsem džezu in hiphopu, velikokrat naredimo izjeme, saj je pomembno, da se dresi skladajo z zgodbo, ki jo predstavljamo. V pravilniku Cheerleading zveze Slovenije je določena tudi dolžina oblekic in druge pomembne smernice, ki preprečujejo neprimerne drese. Velikokrat prav zaradi dresov pride v skupini do nesoglasij," je pojasnila Špela.

V dvorani nastop cheerleaderjev, na TV-ju oglasi
Navijaške skupine povezujemo predvsem z nastopi na športnih dogodkih, na njihovih tekmovanjih jih verjetno vidi le malokdo. Tomaž opozarja, da različne navijaške ekipe in klubi redno podpirajo slovensko košarkarsko in rokometno reprezentanco in večino prvoligaških klubov v teh dveh športih, prisotne so tudi v nogometu. A kaj, ko te nastope vidijo le gledalci v dvorani, televizija pa v tistem času vedno preklopi na oglase.

Dejstvo je, da se cheerleading z majhnimi, a vztrajnimi koraki prebija iz anonimnosti in ruši stereotipe, da gre za čisto zabavo, malo miganja, ki ga zmore vsak. Ne, navijaštvo je čisto pravi šport, kar vse bolj prepoznavajo tudi športni funkcionarji. Cheerleading zveza Slovenije je bila tako nedavno sprejeta tudi v Olimpijski komite Slovenije kot nacionalna panožna športna zveza neolimpijskega športa, s tem pa je bila prvič priznana kot športna panoga. "Na olimpijskih igrah v Londonu je bila na finalu moške košarke prvič tudi cheerleading ekipa, seveda kot zabava za gledalce med odmori. A vse to so koraki, da se bomo lahko čez nekaj let tudi cheerleaderji in plesalci predstavili na olimpijskih igrah in zastopali Slovenijo," upata Tomaž in Špela.

Glede na to, da Slovenija sodi v sam vrh najuspešnejših držav v cheerleadingu, bi lahko čez vrsto let morda dočakali tudi dan, ko bo bodo slovenske cheer plesalke, baze in flyerke okoli vratu dobili olimpijsko medaljo. Upajmo, da se nam bodo do takrat ti izrazi že zasidrali v ušesa.

Nastop Slovenije na svetovnem prvenstvu 2014 v kategoriji Coed Elite - 2. mesto

Nastop Špele in Lize Urbančič na tekmovanju Ljubljana Open 2014