Dijakinja mariborske gimnazije Mateja Drev (na sliki s profesorico in ravnateljem) je postala letošnja nacionalna zmagovalka evropskega tekmovanja za mlade prevajalce, ki jim bodo nagrado podelili 8. aprila v Bruslju. Foto: Osebni arhiv
Dijakinja mariborske gimnazije Mateja Drev (na sliki s profesorico in ravnateljem) je postala letošnja nacionalna zmagovalka evropskega tekmovanja za mlade prevajalce, ki jim bodo nagrado podelili 8. aprila v Bruslju. Foto: Osebni arhiv
Na prevajalskem tekmovanju je sodelovalo več kot 3.000 najstnikov iz 750 srednjih šol, njihove prevode pa so nato ocenili prevajalci Evropske komisije. Foto: Reuters
Evropska komisarka Androulla Vassiliou
"Znanje jezikov razširja obzorja in bogati življenje. Še več mladih bi rada spodbudila k učenju jezikov. Pokazati jim moramo praktične prednosti znanja jezikov, od sposobnosti sporazumevanja v lokalnem jeziku na počitnicah ali potovanju do novih možnosti pri iskanju zaposlitve, kar je v trenutnem položaju, ko veliko ljudi doma težko najde službo, velika prednost," pravi evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou. Foto: EPA

17-letnica je tista Slovenka, ki bo 8. aprila iz rok evropske komisarke za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulle Vassiliou v Bruslju prejela priznanje za zmago na srednješolskem tekmovanju za mlade prevajalce Juvenes translatores, ki ga vsako leto prireja Evropska komisija.

Tokratno tekmovanje je potekalo novembra, pred mesecem dni pa so končno razglasili imena 28 zmagovalcev, po enega iz vsake države članice EU-ja. Na prevajalskem tekmovanju je sodelovalo več kot 3.000 najstnikov iz 750 srednjih šol, njihove prevode pa so nato ocenili prevajalci komisije.

Z angleščino že od malih nog
"V Sloveniji je bilo izžrebanih osem šol, vsaka pa je lahko izbrala največ pet tekmovalcev, ki so se udeležili tekmovanja. Vsak je lahko izbral jezik, iz katerega je prevajal - jaz sem prevajala iz angleščine v slovenščino. Na dan tekmovanja smo dobili eno stran besedila, povezanega z EU-jem, ki smo ga morali prevesti v dveh urah. Prevodi so bili nato poslani v Bruselj, kjer so prevajalci Evropske komisije izbrali zmagovalni prevod," je za MMC pojasnila dijakinja Prve gimnazije Maribor.

Tekmovalci so lahko izbirali med 552 možnimi kombinacijami 24 uradnih jezikov Evropske unije, Mateja pa se je odločila za angleščino, saj se jo uči že od začetka osnovne šole in ji je že od takrat zelo pri srcu, znanje pa je "nabirala" tudi zunaj šolskih klopi. "V osnovni šoli so me tudi spodbudili, da se udeležim jezikovnega potovanja v Anglijo. Od takrat tudi berem knjige in gledam filme v angleščini in mislim, da je to tudi zelo prispevalo k mojemu znanju" razmišlja najstnica.

Ko je učenje tudi zabavno
Nekaterim šolarjem tuji jeziki ležijo, spet drugim ne. A tudi slednji si lahko tuj jezik približajo, je prepričana Drevova. "Mislim, da so tudi za tiste, ki jezikov nikakor ne morejo osvojiti, ključnega pomena branje, gledanje filmov, poslušanje pesmi in surfanje po internetu v tujem jeziku, saj je tako najlažje dobiti občutek za jezik, pa še zabavno je," pojasnjuje.

Sama pravi, da je ob zmagi res začela več razmišljati o prevajalstvu v smislu kariere, ampak za zdaj bo prevajanje ostalo le njen konjiček, v prihajajočih študentskih letih pa v povezavi s tem in institucijami EU-ja napoveduje "kakšno Erasmus izmenjavo, mogoče pa še kdaj kaj več". Ena od preteklih zmagovalk tekmovanja z Malte je namreč pozneje prišla tudi na prakso na malteški prevajalski oddelek evropske komisije, več pa se jih je odločilo za študij jezikov in izbiro prevajalskega poklica.

Spodbujanje učenja tujih jezikov
Tekmovanje Juvenes translatores, ki je bilo prvič organizirano leta 2007, je med dijaki - sodelujejo lahko 17-letni srednješolci - iz leta v leto bolj priljubljeno, poteka pa istočasno na vseh srednjih šolah. Njegov osnovni namen je spodbujati učenje tujih jezikov v šolah in mlade navdušiti za prevajalski poklic.

"Znanje jezikov razširja obzorja in bogati življenje. Še več mladih bi rada spodbudila k učenju jezikov. Pokazati jim moramo praktične prednosti znanja jezikov, od sposobnosti sporazumevanja v lokalnem jeziku na počitnicah ali potovanju do novih možnosti pri iskanju zaposlitve, kar je v trenutnem položaju, ko veliko ljudi doma težko najde službo, velika prednost," pojasnjuje komisarka Vassiliou.

"Ko prevajamo, postane takoj jasno, da ne gre samo za zamenjavo ene besede z drugo, temveč da je treba pri tem upoštevati določeno kulturno ozadje, ki ga vsebuje jezik. Danes večina učiteljev pri poučevanju jezika raje več pozornosti namenja govornemu sporazumevanju kot prevajanju. Vendar menim, da gre pri prevajanju vsekakor za sporazumevanje, saj je povezano z osebo, na katero je naslovljeno sporočilo. Resnični namen prevajanja ni samo prenesti besedilo v drug jezik, temveč zagotoviti, da bo bralec ali poslušalec razumel sporočilo, oblikovano v izvirnem jeziku," komisarka pojasnjuje, zakaj se ji zdi pomembno, da bi v šolah prevajanju namenili več pozornosti.