Vpogled v glasovnice imajo le volilni odbori. Nato se zaprejo v kuverte, ki se odpirajo samo v postopku nadzora ali varstva volilne pravice. Foto: MMC RTV SLO
Vpogled v glasovnice imajo le volilni odbori. Nato se zaprejo v kuverte, ki se odpirajo samo v postopku nadzora ali varstva volilne pravice. Foto: MMC RTV SLO
Neveljavne glasovnice
Število neveljavnih glasovnic iz leta v leto pada. Rekordno je bilo leto 1992, ko jih je bilo skoraj 90.000. Foto: MMC RTV SLO

Kot je znano, je kmalu po razglasitvi neuradnih volilnih izidov predsednik drugouvrščenega SDS-ja Janez Janša dejal, da je število glasov, ki jih loči od zmagovalnega SD-ja (12.602) nižje od števila neveljavnih glasovnic (18.124).

Kot so za MMC pojasnili na Državni volilni komisiji, je glasovnica veljavna takrat, kadar je iz nje jasno razvidna volja volivca. Če volivec torej v nasprotju z navodilom napravi križec ali kljukico pred številko kandidata, namesto da bi jo obkrožil, je glasovnica še zmeraj veljavna, kar velja tudi, če namesto zaporedne številke obkroži ime kandidata ali stranke oziroma liste.

Pripisi in drugi »dodatki« ne vplivajo na veljavnost
Glasovnica je veljavna tudi v primeru, da je volivec na njej prečrtal več kandidatov, enega pa obkrožil. Prav tako se člani volilnih odborov, ko preštevajo glasove, ne smejo zmesti zaradi raznih pripisov in podobnih drugih »dodatkov«, ki jih na glasovnice napišejo ali narišejo bolj ali manj dobro razpoloženi volivci. Tudi takšna glasovnica ni nič manj veljavna, če je na njej jasno označen samo en kandidat.

Kdaj je torej glasovnica neveljavna?
Glasovnica je neveljavna samo v primeru, ko bodisi ni označen noben od kandidatov bodisi je označenih več kandidatov. Prav tako seveda ni mogoče obkrožiti imena ene liste, pri drugi pa ime in priimek kandidata.

Če smo se pri izbiri zmotili, je treba popravek jasno označiti oziroma prvotno izbiro prečrtati in obkrožiti pravo.

Zakaj se volivci podajo na volišče, le da bi oddali prazno, prečrtano ali iz drugih razlogov neveljavno glasovnico, v DVK-ju ne želijo ugibati, glede na jasnost navodil pa lahko sklepamo, da ne gre toliko za nepoznavanje postopka kot za obliko protesta.

Tesen izid tudi v 1. krogu predsedniških volitev
Tudi na predsedniških volitvah leta 2007 bi volivci, ki so oddali neveljavno glasovnico, z drugačno odločitvijo lahko spremenili volilni rezultat. V prvem krogu je bila tako razlika med drugo- in tretjeuvrščenima Danilom Türkom in Mitjo Gasparijem le slabih 4.000 glasov, neveljavnih pa je bilo nad 5.000 oziroma 0,53 odstotka oddanih glasovnic.


Glasovnica je veljavna kljub prečrtanju imena kandidata in številke liste. Foto: Državna volilna komisija
Glasovnica je veljavna kljub pripisu. Foto: Državna volilna komisija
Edina veljavna oblika popravka. Foto: Državna volilna komisija
Glasovnica ni veljavna, saj sta obkrožena dva kandidata. Foto: Državna volilna komisija
Še en primer neveljavne glasovnice. Foto: Državna volilna komisija