Tega leta so se v Ženevi srečali predstavniki šestnajstih držav in na pobudo Švicarja Jeana Henrija Dunanta ustanovili človekoljubno organizacijo. Rdeči križ je dokončno zaživel naslednje leto, med njegovimi cilji pa je bila predvsem nevtralna pomoč vsem udeležencem vojn.

Simbol organizacije je postal rdeč križ na belem ozadju (obrnjena švicarska zastava), kasneje pa tudi muslimanski rdeči polmesec in Davidova zvezda. Rdeči križ deluje danes v 160 državah. V Sloveniji je bil Rdeči križ ustanovljen leta 1944.

Pobudnik za nastanek Rdečega križa je bil švicarski mirovnik in humanist Jean Henri Dunant, ki se je rodil 8. maja 1828 v Ženevi. Na zamisel o organizaciji, ki bi pomagala ljudem, je prišel, potem ko je kot priča bitke pri Solferinu v Italiji videl ranjene vojake, ki niso imeli nobene pomoči in nege. Takrat se je domislil, da bi ustanovil organizacijo, ki bi ne glede na vpletene strani pomagala ranjenim na bojiščih.

Obletnica Dunantovega rojstva, to je 8. maj, velja za mednarodni dan Rdečega križa. Henri Dunant je leta 1901 skupaj s Frédéricom Passyjem prejel Nobelovo nagrado za mir. Sama organizacija pa je Nobelovo nagrado za mir prejela v letih 1917, 1944 in 1963. Jean Henri Dunant je umrl 30. oktobra 1910 v Heidnu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 740 je Konstantinopel prizadel hud potres, ki je povzročil veliko gmotno škodo, večje število ljudi pa je umrlo.

Leta 1331 je umrl arabski zgodovinar in geograf Abulfeda.

Leta 1491 se je rodil kitajski vladar Džengde.

Leta 1633 je umrl japonski vojaški poveljnik Horio Tadaharu.

Leta 1640 je bil podpisan riponski sporazum med Škotsko in angleškim kraljem Charlesom I.

Leta 1684 se je rodil pruski maršal Kurt Christoph Graf von Schwerin.

Leta 1759 se je rodil vodja francoske revolucije Georges Jacques Danton. Umrl je pod giljotino leta 1794.

Leta 1795 je bila ustanovljena francoska revolucionarna vlada, ki jo je sestavljalo pet mož.

Leta 1865 se je rodil ameriški poslovnež Benjamin Guggenheim.

Leta 1873 se je rodil danski premier Thorvald Stauning.

Leta 1875 se je rodil srbski politik Svetozar Pribičević.

Leta 1902 je umrla ameriška feministka in sufražetka Elizabeth Cady Stanton.

Leta 1905 so v Sankt Peterburgu revolucionarni ruski delavci v kratki vstaji ustanovili prvi sovjet oz. skupščino.

Leta 1905 je Švedska priznala Norveški neodvisnost.

Leta 1909 je bil ubit princ Hirobumi Ito, japonski guverner v Koreji .

Leta 1911 so voditelji kitajske revolucionarne lige razglasili republiko.

Leta 1916 se je rodil Francois Maurice Adrien Marie Mitterrand, maja leta 1981 izvoljen prvi socialistični predsednik Francije.

Leta 1917 je avtroogrska vojska, v kateri je bilo veliko Slovencev, dosegla veliko zmago v bitki pri Kobaridu. Italijansko vojsko so prisilili v umik vse do reke Pijave daleč nazaj na italijansko ozemlje.

Leta 1918 je nemški vrhovni poveljnik general Erich Ludendorff odstopil zaradi pogojev premirja, ki jih je sprejela nemška vlada.

Leta 1919 se je rodil iranski šah Mohamad Reza Pahlavi.

Leta 1936 so prvič pognali prvi električni generator na jezu Hoover.

Leta 1944 je ameriški podpredsednik Harry Truman javno zanikal, da bi bil član kukluksklana.

Leta 1947 je bil Kašmir kljub pakistanskim protestom priključen Indiji.

Leta 1947 se je rodila nekdanja prva dama Združenih držav Amerike in newyorška senatorka Hillary Rodham Clinton.

Leta 1951 je Winston Churchill drugič postal britanski premier.

Leta 1955 je avstrijski parlament sprejel zakon o nevtralnosti. Od takrat ta dan praznujejo kot državni praznik.

Leta 1955 se je Ngo Dinh Diem razglasil za premierja Južnega Vietnama.

Leta 1958 je boeing 707 prvič letel na komercialni liniji od New Yorka do Pariza.

Leta 1979 je bil južnokorejski predsednik Park Čunghi ubit. Ubiti ga je dala korejska tajna agencija na čelu z Kim Jae Kjujem. Po umoru je predsednik države postal Čoi Kjuha, Kima pa so ubili maja 1980.

Leta 1984 je Baby Fae med presaditvijo srca prejela srce pavijana.

Leta 1991 je Lori Keevil-Matthews umrla, potem ko je nanjo padel več kot 240 kilogramov težek dežnik in jo zabil v tla na razstavi Christo.

Leta 1994 sta Jordanija in Izrael podpisala mirovni sporazum.

Leta 1995 so agenti Mosada ubili voditelja Džihada Fatija Šikakija v njegovem hotelu na Malti.

Leta 2000 je na Slonokoščeni obali postal predsednik Laurent Gbagbo.

Leta 2000 je v ZDA na prodajne police prišel Playstation 2.

Leta 2002 je bilo v moskovskem gledališču ubitih okrog 50 čečenskih upornikov in 150 talcev, potem ko so ruski komandosi po treh dneh od ugrabitve vdrli v gledališče.

Leta 2008 je umrlo ameriški pisec Tony Hillerman, rojen leta 1925.