Na današnji dan leta 1492 se je prvič odpravil na pot. Foto:
Na današnji dan leta 1492 se je prvič odpravil na pot. Foto:
Oktavijan je 30 let pr. n. št. zasedel Aleksandrijo.
Nemčija je leta 1914 napadla Belgijo. Foto: EPA
Jack Straw
Danes praznuje rojstni dan. Foto: Reuters
Leta 1981 so začeli stavkati kontrolorji letenja. Foto: EPA

Krištof Kolumb je bil italijanski raziskovalec in trgovec. Kolumb je prečkal Atlantski ocean in leta 1492 dosegel Ameriko pod zastavo kastiljske Španije.

Verjel je, da je Zemlja sorazmerno majhna krogla, zato je sklepal, da bo s potovanjem na zahod prišel na Daljni vzhod. Čeprav ni bil prvi zahodnjak, ki je prišel v Ameriko, so njegova raziskovanja vzpostavila trajne povezave med starim in novim svetom.

Podatki o kraju in datumu rojstva Krištofa Kolumba so različni, najbolj uveljavljena pa je trditev, da je bil rojen v italijanski Genovi med 25. avgustom in 31. oktobrom leta 1451, umrl pa je 20. maja 1506 v Valladolidu v Španiji.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 30 pr. n. št. je rimski vojskovodja Oktavian po porazu kopenske vojske zavzel Aleksandrijo.

Leta 1770 se je rodil pruski kralj Friderik Viljem III.

Leta 1780 je umrl francoski filozof Étienne Bonnot de Condillac.

Leta 1797 je umrl angleški vojaški poveljnik Jeffrey Amherst.

Leta 1816 je bilo iz ozemelj, ki so spadala k Ilirskim provincam, ustanovljeno kraljestvo Ilirija.

Leta 1856 se je rodil avstralski premier Alfred Deakin.

Leta 1860 se je začela druga maorska vojna.

Leta 1867 se je rodil britanski premier Stanley Baldwin.

Leta 1872 se je rodil norveški kralj Haakon VII.

Leta 1900 je bilo ustanovljena družba Firestone Tire and Rubber Company, ki je začela izdelovati avtomobilske gume.

Leta 1903 se je v Monastiru, 150 kilometrov južno od tunizijskega glavnega mesta, rodil tunizijski predsednik Habib Burgiba. Bil je ustanovitelj in predsednik stranke Neo-Destur in vodja nacionalnega gibanja za osvoboditev. Leta 1987 so ga odstavili.

Leta 1914 je Nemčija napovedala vojno Franciji in napadla nevtralno Belgijo.

Leta 1915 se je končala druga soška ofenziva.

Leta 1916 je bil Roger Casement obešen zaradi sodelovanja v irski velikonočni vstaji.

Leta 1916 se je pri Romaniju začela bitka med Veliko Britanijo in Turčijo.

Leta 1918 se je začela zavezniška intervencija pri Vladivostoku.

Leta 1923 se je rodil papež koptske pravoslavne cerkve Šenuda III.

Leta 1923 je John Calvin Coolidge mlajši postal 30. predsednik ZDA.

Leta 1929 je umrl nemško-ameriški izumitelj Emile Berliner.

Leta 1929 je umrl ameriški ekonomist in sociolog Thorstein Bunde Veblen.

Leta 1940 je Italija napadla Britanski Somaliland.

Leta 1944 so zavezniki odrezali del nemške vojske od preostalih enot v Bretaniji.

Leta 1946 se je rodil angleški politik John Whitaker "Jack" Straw.

Leta 1958 je ameriška jedrska podmornica Nautilus s plovbo pod ledom dosegla Severni tečaj.

Leta 1960 je afriška država Niger postala samostojna, potem ko je bila od leta 1904 del Francoske zahodne Afrike. Prvi predsednik je postal Hamani Diori, ki je obdržal gospodarske stike s Francijo.

Leta 1972 je ameriški senat ratificiral sporazum o protibalističnih izstrelkih.

Leta 1975 je ob trčenju Boeinga 707 v goro v bližini maroškega Agadirja umrlo 188 ljudi.

Leta 1977 je umrl ciprski nadškof in predsednik Mihail Khristodulu Muskos - Makarios III.

Leta 1981 je v ZDA začelo stavkati 13.000 kontrolorjev letenja.

Leta 1990 je bilo prekinjeno oddajanje Radia Kuvajt, potem ko so državo dan prej napadli Iračani.