Rajske peščene plaže in raj za deskarje - to je Gold Coast. Foto: www.community.webshots.com
Rajske peščene plaže in raj za deskarje - to je Gold Coast. Foto: www.community.webshots.com
Gold Coast
Panoramski razgled na obalo razkriva tudi nagel razvoj in veliko sodobne arhitekture. Foto: www.community.webshots.com
Gold Coast
K razgibani podobi pokrajine prispevajo tudi prostranstva deževnega gozda. Foto: www.community.webshots.com
Gold Coast
Domačini in prišleki domujejo v visokih stolpnicah. Foto: www.community.webshots.com

Gold Coast, najjužnejši del Queenslanda, se razteza 70 km vzdolž obale, od Južnega Stradbroke Islanda na severu do Rainbow Baya na jugu, širi pa se tudi globoko v notranjost in s svojimi 1.400 kavdratnimi kilometri površine ter več kot 450.000 prebivalci predstavlja šesto največje mesto v Avstraliji.

Zaradi ugodnega subtropskega podnebja z 287 sončnimi dnevi letno (če vam računanje ne gre najbolje od rok, naj bo v pomoč podatek, da gre za več kot tri četrtine leta!) in povprečno letno temperaturo 20 stopinj Celzija si tu ustvarjajo domove prišleki iz vse Avstralije, pa tudi z različnih koncev sveta. Podnebje, bližina oceana in brezskrbnost domačinov namreč človeka ves čas navdajajo z občutkom, da je na počitnicah.

Od kmetovalcev do počitnikarjev
Pred naselitvijo Evropejcev so na Gold Coastu prebivali aborigini plemena Yugmbeh, katerega številne potomce lahko tu najdemo še danes. Prvi belci so prišli v iskanju lesa, ki so ga potrebovali za gradnjo hiš v Sydneyu in Brisbaneu, sčasoma pa so se tu stalno naselili. Sprva so bile tu le posamezne farme sladkorja, bombaža in mlečne farme, ki so se postopoma povezale v mesto. Najstarejši del Gold Coasta, Nerang, sega v leto 1865.

Sprva so se ljudje naseljevali v notranjosti Gold Coasta; zemlja ob oceanu ni bila dovolj rodovitna, pa tudi lesa ni bilo veliko, tako da je območje ob plaži samevalo. Trend naseljevanja se je začel šele ob koncu 19. stoletja, ko je takratni guverner Queenslanda Musgrave postavil prvo počitniško hišo ob obali, ki so ji sledile številne druge.

Skokovit razvoj po drugi vojni
Pravi naselitveni val se je začel šele z uvedbo železnice in kasneje z gradnjo obmorske ceste med Brisbaneom in Surfer's Paradiseom. Po 2. svetovni vojni so se obalne naselbine med seboj povezale v mesto, kasneje pa so se jim priključili še notranji predeli. Leta 1958 se je mesto preimenovalo, iz South Coast (tj. južna obala) v Gold Coast (tj. zlata obala), saj so želeli z izbiro imena, ki predstavlja zlat pesek, sonce in zdrav način življenja, privabljati ljudi. Novemu imenu je sledil še hitrejši razvoj.

Spoznavanje narave in družbe ...
Na Gold Coastu lahko danes vsak najde nekaj zase. Ljubitelji narave bodo navdušeni nad biološko raznolikostjo, saj bodo tu našli vse, od gorskega deževnega gozda do obalnih močvirij, v katerih domujejo najrazličnejše vrste dvoživk, ptičev, sesalcev, plazilcev in rib.

Ljubitelji morja bodo navdušeni nad kilometri plaž s povprečno temperaturo vode 22 stopinj Celzija. Komur se zdi ocean predivji, si lahko svoj kotiček poišče tudi na bregu ene izmed petih večjih rek.

Nakupovalni centri, restavracije s hrano s številnih koncev sveta, nočni klubi, bari, kazinoji, gledališča, tematski parki in še veliko več pa bodo zadovoljili vse zabave željne turiste.

Gold Coast vsako leto gosti tudi številne športne prireditve. Pred kratkim sta na primer potekali tekmovanji Lexmark Indy 300 in Australian Surf Life Saving Championships.

J. G.