V brošuri Šolta, ekološki raj je poleg zgornjega stavka zapisano še, da lahko luke in uvale na Šolti sprejmejo tudi do tisoč malih čolnov, njene naravne plaže pa na tisoče kopalcev. Pravijo, da tisti, ki na Šolti prespi eno poletje, o tem otoku sanja vse življenje.

O tisočih čolnih ali kopalcih vsaj na začetku letošnjega julija ni bilo mogoče govoriti. Na otoku, ki se je v dneh, ko smo ga obiskali, žgal pod vročim soncem, temperature so segale skoraj do 40 stopinj Celzija, je vladal popoln mir. O kakšnih »žurih«, tako značilnih za večje hrvaške otoke, ni bilo ne duha ne sluha, v tednu dni pa smo se na Šolti prijetno odpočili in vsak večer občudovali čudovite sončne zahode v kakšnem izmed neštetih zalivčkov ali obmorskih mestec.

Na otoku je nekaj razmeroma zanimivih arheoloških najdišč, najbolj vztrajni pa kljub vročini pešačijo ali kolesarijo med tamkajšnjimi mesteci - uradno »prestolnico« Grohote, Rogačem s trajektno luko (od tam se ponoči vidijo utripajoče luči Splita), bolj obljudenima Nečujamom in Stomorsko ali očarljivo Maslinico, od koder se ponuja pogled na male otočke v smeri Drvenika.

A. K.