Soča, ki privablja številne ribiče in ljubitelje vodnih športov, je glavni adut doline, zato tudi ime zavoda Dolina Soče. Foto: Radio Koper
Soča, ki privablja številne ribiče in ljubitelje vodnih športov, je glavni adut doline, zato tudi ime zavoda Dolina Soče. Foto: Radio Koper

Po novem doline Soče ne bosta predstavljali več dve ločeni turistični organizaciji – LTO Sotočje in LTO Bovec. Več kot enoletno usklajevanje glede financiranja, števila članov v svetu zavoda in drugih podrobnosti se je sinoči zaključilo z dvigom rok vseh posoških občinskih svetnikov.

Odločitev so označili za zgodovinsko. "Mislim, da odločitev govori o relativno velikem premiku v naših glavah, saj je bila debata o skupnem zavodu še pred desetimi leti povsem nemogoča," je bil po koncu seje zadovoljen direktor LTO Bovec Janko Humar, ki se neuradno omenja kot najverjetnejši vršilec dolžnosti direktorja novega zavoda. Da bi ta čim prej zaživel, morajo kar se da hitro sprožiti vse postopke, pojasnjuje tolminski župan Uroš Brežan: "Najprej moramo vsi trije župani imenovati v. d. direktorja, ki mora najprej izpeljati postopke registracije, tako da se bo ustanovitev zavlekla v februar, lahko tudi marec. Še naprej bosta vzporedno obstajala oba LTO-ja, ki ju bomo potem skozi prihodnje leto počasi ugasnili."

Proračun in število zaposlenih ostajata enaka
Predviden letni proračun novega zavoda bo okoli 635.000 evrov. Financiranje so razdelili glede na število prenočitev. Tako bo za skupne stroške največ prispevala bovška občina, in sicer 130.000 evrov, po 65.000 pa kobariška in tolminska občina; skupaj z delovanjem TIC-ev in lastnih programov pa bo prispevek občin 298.000 za Bovec, 117.000 za Kobarid in 142.000 evrov za Tolmin. Po podobnem ključu so razdelili tudi 13-članski svet zavoda – šest jih bo z Bovškega, po trije s Kobariškega in Tolminskega ter en predstavnik zaposlenih. Da bi se zavarovali pred preglasovanjem, bo za odločanje o vseh pomembnejših zadevah potrebna dvotretjinska večina.

Tako kot doslej bo v zavodu – skupaj s Tolminskimi koriti in cerkvico Javorca – 13 zaposlenih, pojasnjuje Humar: "Trenutno imamo pet zaposlenih v Bovcu ter osem v Tolminu in Kobaridu. Za zdaj ta številka ostaja. Mislim, da to ni velika ekipa. Če vzamem za primer ljubljanski zavod za turizem, ki ima recimo trikrat več prenočitev kot mi, ima 33 zaposlenih, tako da smo bolj vitki, kot nam nekateri očitajo." Povezovanje je pozitivno, meni tudi bovški občinski svetnik in lastnik športne agencije Goran Kavs: "Dejstvo je, da smo tudi geografsko ena dolina, čeprav se zdaj bolj kot ne združujemo samo z upravo, medtem ko turističnoinformacijski centri še vedno ostajajo ločeni in so vsak posebej tudi financirani. Ključno mora biti, da imamo vitki javni zavod brez nekih odvečnih balastov."

Rast v Posočju je v Sloveniji nekaj posebnega
Skupno število prenočitev v vseh treh posoških občinah se je od leta 2008 do 2016 povečalo za 40 odstotkov – s 365.000 na rekordnih več kot 473.000 letos, s čimer se kot dolina približujejo, denimo, Kranjski Gori. "To gibanje je v Sloveniji nekaj posebnega. Ljubljana je edina destinacija, ki je po rasti malo boljša, je pa rezultat seveda tudi posledica aktualne percepcije preživljanja prostega časa," pojasnjuje Humar. V tem obdobju se je za več kot 70 odstotkov povečala tudi turistična taksa, ki se zlije v občinske proračune. Z njo so posoške občine še leta 2008 pridobile slabih 263.000 evrov, letos pa (skupaj s festivali na Tolminskem) skoraj 474.000 evrov. Poleg tega vse tri občine skupaj dobijo še približno 660.000 evrov igralniške koncesije.

"Pred desetimi leti so občine prispevale bistveno več, kot se je zbralo turistične takse, skoraj dvakratnik sredstev, danes smo pa približno na 1:1, in ko se bo taksa povišala, bo takse že več, kot so naši sedanji proračuni iz obstoječih treh občinskih virov," pravi Humar in dodaja, da bi bilo po zgledu Avstrije dobro vsaj turistično takso vezati na zavod, ki skrbi za promocijo doline. "Mislim, da je v turizem treba vlagati, brez tega nadaljnje rasti ne bo oziroma se bo na neki točki ustavila. Pri nas imamo precejšnjo težavo s tem, da smo vsakoletno odvisno od občinskih proračunov. Seveda vsak župan želi prihraniti, mi pa smo zelo prikladen naslov za to. Zdi se mi, da je to lahko dokaj kratkovidno. Če vzamemo recimo avstrijski primer: v zakonodaji imajo navedeno, da gredo prihodki iz turistične takse, koncesij, turističnega davka neposredno na krajevne organizacije, tako da niso več odvisne od lokalnih proračunov. Bolj kot jim rase promet, več imajo finančnih virov," je sklenil.