Škocjanske jame je lani obiskalo 190.000 ljudi. Foto: Borut Lozej
Škocjanske jame je lani obiskalo 190.000 ljudi. Foto: Borut Lozej

Predsednik Pahor je v nagovoru v sprejemnem centru Parka Škocjanske jame ocenil, da smo verjetno zadnja generacija, ki lahko pomembno odloči o usodi planeta. "Tega klica odgovornosti zaradi naših otrok ne smemo preslišati. Samo pomislimo, kako sebično, pravzaprav tragično bi bilo, če bi zaradi lastne ignorance do okolja na otroke in njihove otroke prikrajšali za ta dih jemajoča doživetja," je dejal Pahor in nadaljeval, da je spodbudno, da se ljudje vedno bolj zavedamo, da je skrb za okolje ultimativno vprašanje našega časa.

"Po zaslugi drznih in radovednih raziskovalcev imamo Slovenci že 200 let edinstven privilegij občudovati osupljive lepote našega podzemnega sveta. S strahospoštovanjem smo ga sprejeli kot del naše nacionalne in kulturne identitete in smo nanj ponosni. Kako izjemno in večno je to svetišče naravnih čudes," je v slovesnem nagovoru še dejal predsednik republike in dodal, da prav jamarji s svojim delovanjem opozarjajo, kako dovzeten je podzemni svet na naša ravnanja nad njim.

Bogata zgodovina naravne znamenitosti
Začetek uradnega turizma v Škocjanskih jamah s skupno 6200 metrov jamskih rovov povezujejo z letnico 1819, ko je bila odprta vpisna knjiga. Vanjo so se vpisali v tistih časih številni pomembni gostje, med njimi kronska princesa nadvojvodinja Štefanija, žena prestolonaslednika princa Rudolfa.

Škocjanske jame so vključene tudi na Unescov seznam svetovne dedičine. Foto: Borut Lozej
Škocjanske jame so vključene tudi na Unescov seznam svetovne dedičine. Foto: Borut Lozej

Prva turistična pot je bila speljana iz Betanje v Veliko dolino do nekdanje Hlevnjače, ki so jo pozneje preimenovali v Tominčevo jamo. Ta je bila poimenovana po okrajnem glavarju Mateju Tomincu, ki se je nad jamo tako navdušil, da je leta 1823 dal zgraditi omenjeno pot, zato ga priznavajo za pionirja turizma v Škocjanskih jamah.

Nadaljevanje raziskovanj jam, izgradnja kompleksne jamske infrastrukture, obsežne raziskave in vpis na Unescov seznam svetovne dediščine so Škocjanske jame postavili na svetovni zemljevid veličastnih podzemnih naravnih pojavov. Obisk se od tedaj ves čas povečuje in je lani dosegel številko 190.000, skupno pa naj bi Škocjanske jame obiskalo že okrog štiri milijone turistov.

Današnji slovesnosti s kulturnim programom in turističnim ogledom jam se pridružujeta tudi Jamarska zveza Slovenije, ki letos praznuje 130-letnico delovanja, ter Jamarska reševalna služba, ustanovljena pred 60 leti.