Promet na tej povezavi je stekel 28. januarja 1891. Povod za gradnjo železnice v kamniško dolino je bil razvoj industrije in trgovine (državna smodnišnica ob Kamniški Bistrici). Aprila leta 1889 sta koncesijo za gradnjo dobila inženir Oskar Lazarini in industrialec Alojz Prašnikar, ki sta se zavezala, da bosta s svojo delniško družbo zgradila progo v dveh letih. Gradbeno dovoljenje za izgradnjo proge je bilo izdano konec oktobra leta 1889, proga pa je bila dograjena v obljubljenem roku in predana v promet 28. januarja 1891.

Največ potnikov ima za cilj Ljubljano
Danes je na tako imenovani kamniški progi na razdalji 25 kilometrov petnajst postaj in postajališč, ob delavnikih pa po njej vozi dvajset parov potniških vlakov. Vsak dan prepeljejo približno 4.500 potnikov, njihovo število pa iz leta v leto narašča za okoli šest odstotkov na leto. Največ je šolarjev in zaposlenih na poti v Ljubljano in nazaj.

Kamniška proga je tako pomemben del javnega potniškega prometa, ki občutno razbremenjuje prenapolnjene slovenske ceste. Na vseh vlakih je prostor tudi za prevoz koles, kar še dodatno prispeva k večji mobilnosti in prispeva k varovanju okolja.

Slovenske železnice se pri opravljanju potniškega prometa na progi Ljubljana-Kamnik srečujejo s težavami, ki jih povzročajo omejitve na javni železniški infrastrukturi v lasti države. Proga je namreč enotirna in ni elektrificirana, kar omejuje največje število vlakov in s tem povečanje prevoznih zmogljivosti potniških vlakov.