Tipično severnoameriško mesto ob Ontarijskem jezeru. Foto: EPA
Tipično severnoameriško mesto ob Ontarijskem jezeru. Foto: EPA
Podzemna železnica v Torontu
Mesto Toronto ima več kot 2,3 milijona prebivalcev.
Filmski festival v Torontu
Septembra se večina filmskih ustvarjalcev prestavi v Toronto.

Leta 1793 so ga ustanovili Angleži in se je sprva imenovalo York. Zdajšnje ime je dobilo leta 1834. Med letoma 1849 in 1851 ter 1855 in 1859 je bilo glavno mesto Kanade.

Po zgradbeni sestavi je značilno severnoameriško mesto. Okrog po obsegu sorazmerno skromnega poslovnega središča z visokimi stavbami so razvrščeni prometni in industrijski koridor, izobraževalne četrti in obsežna stanovanjska predmestja. V poslovnem središču izstopajo stavbe bank in zavarovalnic, ob njem, nad osrednjo železniško postajo, pa se dviguje 553 m visok televizijski stolp z razgledno ploščadjo, imenovan The CN Tower.

V zadnjih dveh desetletjih so se v Torontu zgodile velike demografske in v zadnjem času tudi upravne spremembe. Po večletni pripravi je 1. januarja 1998 nastalo novo naselje, imenovano Mesto Toronto (City of Toronto). Na novo poimenovano somestje je nastalo z združitvijo nekoč samostojnih mest Toronto, Etobicoke, Scarborough, York in Borough of East York ter mestne občine Metropolitan Toronto. Skupaj ima več kot 2,3 milijona prebivalcev.

S priseljevanjem se je korenito spremenila sestava prebivalstva po celini rojstva. Pred letom 1961 je bila večina priseljencev iz Evrope (92 odstotkov), zlasti iz Velike Britanije (22 odstotkov). Leta 1961 so bile na prvih desetih mestih držav priseljevanja (z izjemo Združenih držav Amerike na devetem mestu) same evropske države, leta 1990 pa je bilo v ospredju kar devet neevropskih držav: Hongkong, Kitajska, Filipini, Vietnam, Šrilanka, Indija, Jamajka, Gvajana ter Trinidad in Tobago. Med evropskimi državami je v prvi deseterici le Poljska na šestem mestu. Na vrhu držav vseh priseljenih v Toronto sta v ospredju še vedno Velika Britanija in Italija, že na tretjem mestu pa najdemo majhen Hongkong! Velik priliv priseljencev iz Hongkonga je predvsem posledica njegove priključitve h Kitajski.

Velika večina priseljencev je premožnih. Pogoj za njihovo naselitev v Kanadi je namreč denar. Ker ga ti ljudje imajo, zlahka dobijo državljanstvo, na podlagi katerega si kupijo zemljišče z že zgrajeno značilno enodružinsko hišo, večinoma pritlično. To hišo nemudoma porušijo in na istem mestu postavijo po tlorisu enako, a višjo hišo z dvema ali celo s tremi nadstropji v viktorijanskem slogu s stolpiči, okraski in podobnim. Drugi Kanadčani take stavbe slikovito imenujejo "monster houses" ali po naše "pošastne hiše".