Da so ZDA točno take, kot jih predstavljajo v medijih, dobi človek občutek, še preden tja sploh prispe. Stereotip o obsedenosti z varnostjo se potrdi že pred vkrcanjem na letalo za obljubljeno deželo, ko te izprašajo vse mogoče. Na drugi strani luže ponoviš postopek, le da ti takrat še skenirajo zenici in prstne odtise ter v potni list pritrdijo veliko zeleno karto.

Precej bizarna situacija se je zgodila na letališču v Chicagu, ko smo se odpravljali v New York. Ker je policistka verjetno prvič v življenju v rokah držala slovenski potni list, je na pomoč poklicala sodelavko in skupaj sta skrbno proučili seznam 10 najbolj najbolj sovražnih držav ZDA. Končno sta ugotovili, da Slovenije ni v družbi Irana in Severne Koreje. Seveda - če pa sta naš Janez in njihov George tako dobra prijatelja.

Ko je prehranjevanje težava
Drugi stereotip so veliki avtomobili - ti popolnoma prevladujejo, majhnih ni niti v mestih. Z velikimi avtomobili se vozijo tudi precej bolj 'veliki' ljudje (večinoma veliki v širino), ki se radi ustavljajo na t. i. »food stopih« ob avtocesti. Teh je kot listja; na vsakih 15 kilometrov vsaj trije ali štirje, nanje pa na cesti opozarjajo ogromne table. Ker je hitro pripravljena hrana tudi najcenejša, je težava dobro in zdravo jesti, če nočeš za to porabiti ravno malega bogastva. Še dobro, da imajo v New Yorku Chinatown in Little Italy.

Po deset cerkev v vsako vas!
Povprečnega Slovenca, ki je navajen enih in istih cerkev po vaseh, zagotovo preseneti tudi število različnih ločin krščanske cerkve. Sploh je božjih hramov povsod malo morje, približno toliko kot ponosno izobešenih zastav pred hišami. Pa tudi policistov je vsepovsod preveč.

Po vsem tem kulturnem šoku in ko se navadiš razlagati, kje se skriva ta država, od koder prihajaš, in da imamo tudi pri nas reševalne službe in mobitele, pa se le navadiš. Če se izključi drago hrano in pijačo, je drugo bolj poceni kot v Evropi, pa tudi ljudje so večinoma zelo prijazni, tako da popotovanje zelo hitro mine.

Sporočilce med prtljago
Še spominek za konec potovanja. Po prihodu domov sem med prtljago našla listič z obvestilom, da je bil moj kovček eden izmed izbrancev za temeljit ročni pregled. V oddelku za državno varnost so se mi že vnaprej opravičevali za nastalo škodo, če so morali kaj razbiti, da so lahko opravili pregled, a zraven dodali, da za nastalo škodo, seveda, ne odgovarjajo in je ne vračajo.

Sabina Zonta