Skupina šimpanzov v rezervatu v DR Kongu. Foto: EPA
Skupina šimpanzov v rezervatu v DR Kongu. Foto: EPA

Ekipa znanstvenikov je nad ugotovitvami navdušena. "V šoli v učbenikih biologije beremo o izjemnih stvareh, ki jih lahko naredijo živali. Odkrili smo nekaj, kar bi se lahko znašlo v teh knjigah," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala soavtorica študije in biologinja Simone Pika iz univerze v Osnabrucku.

Prve izsledke dvoletne raziskave so v ponedeljek objavili v specializirani reviji Current Biology. Zbrani podatki kažejo, da šimpanzi rane oskrbujejo precej drugače kot ljudje, ki rano najprej razkužimo in povijemo, poroča Guardian.

Ta vrsta ogroženih opic namreč ujame letečo žuželko in jo nato vtre v odprto rano. Raziskovalci so tovrstno vedenje prvič opazili leta 2019, ko je šimpanzinja Suzee svojemu sinu oskrbela rano na nogi. Najprej si je rano ogledala, nato je ujela žuželko, jo ponesla v gobec in strla ter jo nanesla na rano. Pozneje je žuželko odstranila iz rane in postopek še dvakrat ponovila.

Fascinirani znanstveniki so začeli podrobneje opazovati šimpanze v gabonskem nacionalnem parku Loango. 15 mesecev so preučevali skupino 45 šimpanzov. V tem času so si šimpanzi z uporabo istega postopka 19-krat pozdravili svoje rane, še v dveh primerih pa je eden ali več šimpanzov zdravilo rane drugim.

Ranjenci se prepustijo negi

Ranjeni šimpanzi zdravljenju niso nasprotovali, temveč so se z veseljem prepustili negi. "Potrebnega je ogromno zaupanja, da nekomu vstaviš žuželko v odprto rano. Zdi se, da šimpanzi razumejo, da se stanje njihove rane izboljša, če jim to storijo. Neverjetno," ugotovitve komentira Pika.

Nekatere rane so bile velike tudi po nekaj centimetrov. Običajno jih šimpanzi dobijo pri pretepih med člani iste ali s člani rivalske skupine.

Protivnetne žuželke?

Raziskovalci niso ugotovili, katero žuželko uporabljajo šimpanzi, vendar gre najverjetneje za nekaj letečega, saj so žival šimpanzi ujeli v zraku.

Pika še pravi, da bi žuželka lahko vsebovala protivnetne snovi, ki delujejo pomirjujoče, saj je znano, da imajo žuželke različne zdravilne lastnosti, vendar bodo glede tega potrebne nadaljnje raziskave.

Nesebična pomoč med živalmi

Ugotovitev bi lahko bila prelomna v znanstveni debati glede empatije in nesebične pomoči med živalmi. Pri več živalih, denimo pticah, medvedih in slonih, so že opazovali procese samozdravljenja, na primer z uživanjem določenih rastlin. Pri šimpanzih pa je edinstveno, da ne zdravijo samo sebe, temveč tudi pomagajo drugim. Pika še poudarja, da šimpanzi z zdravljenjem ran drugih šimpanzov ničesar ne pridobijo.