Na sezono Darsovi vzdrževalci cest porabijo okoli 30 ton soli za posipanje. Foto: BoBo
Na sezono Darsovi vzdrževalci cest porabijo okoli 30 ton soli za posipanje. Foto: BoBo
Dr. Sabina Kolbl s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo pravi, da ima soljenje cest vpliv tudi na rastline in živali. Foto: BoBo
V Nemčiji so ob eksperimentu, ko zasneženih cest niso posipali, zaznali šestkrat več prometnih nesreč. Foto: BoBo
Samo pranje karoserije v zimskem času ne zadošča, saj so na cestišču velike količine soli in peska, ki se zadržujeta na podvozju in kolesih. Te pospešujejo rjavenje vozila, zato je zelo pomembno, da vsaj po koncu soljenja opravite temeljito čiščenje koles in podvozja. Foto: MMC RTV SLO

Vsako zimo, ko pade sneg, so ceste bele, vozniki pa presenečeni. Po televiziji poslušamo nerganje voznikov, da ceste niso očiščene, o zdrsih tovornih in osebnih vozil in o številnih nesrečah. Zdi se, da se bodo spremembe zgodile šele takrat, ko bodo vrednosti globalnega segrevanja tako visoke, da pozimi pri nas snega sploh ne bo več.

"Ko pade sneg na ceste, se ceste solijo. V Ameriki porabijo 62 kilogramov soli na prebivalca samo za posipanje cest. Ste se kdaj vprašali, koliko soli porabimo pri nas? In kam ta z vodo odteče in kaj to pomeni za naravo?“ se je avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez spraševal v oddaji, ki smo jo posvetili soli na cesti.

Tudi Slovenci smo, zgodovinsko gledano, zelo dobri, kar zadeva posel s soljo. Poglejmo samo Martina Krpana, Sečoveljske soline in slovenske ceste.

V snegu bi vsi radi vozili 130 km/h
V oddaji Avtomobilnost smo se posvetili tako učinkom soli na cesto kot tudi na rastlinstvo in živalstvo.

"Naši vozniki so preveč zahtevni. V drugih državah tega ni. Če imajo sneg, imajo vozila opremljena z ustrezno zimsko opremo in tudi temu primerno vozijo. Mi bi pa radi vozili 130 km/h po zasneženi avtocesti, tako kot poleti. Tako pa ne gre,“ nam je v eni izmed preteklih oddaj pojasnil vodja tehnične službe pri Darsu Andrej Sever.

Pri Darsu vsako leto zapolnijo skladišča s soljo. Pred leti so v eni zimi porabili skoraj 50 tisoč ton soli, povprečno pa na sezono porabijo okoli 30 tisoč ton soli.

Na Darsu ne zaznavajo, da bi sol povzročala škodo na asfaltnih podlagah, tudi udarne jame nastanejo zaradi drugih stvari. Drugače je tam, kjer so vozišča narejena iz betona. Sol se prebije skozi odprtine do armature, ki začne rjaveti.

Pa morda poznamo kakšen posip, ki bi bil prijazen do betona? Druge alternative ni, pravijo pri Darsu in pojasnjujejo, da so poskušali že z raznimi stvarmi, ko je pesek, ki je ekološko bolj sprejemljiv, vendar pa to ni primeren posip za avtocesto. Na njej vozila dosegajo večje hitrosti, kjer bi se pesek dvigal in povzročal poškodbe na vozilih. Zato po vsem svetu uporabljajo za posipanje sol.

Kakšna sol pa se uporablja? Sol je taka, kot jo uporabljamo doma v kuhinji, le da je posuta s posebno meglico, s sredstvom proti strjevanju. Zato ta sol ni uporabna za kuhanje. Je pa vzeta z istega kupa kot tista za kuhinjsko rabo.

Vpliv soli na rastline
Vemo, da je sol v vsakdanji prehrani v večjih količinah nezdrava. Ali lahko tudi po cestah raztresene tone soli kakor koli vplivajo na naše zdravje? Dr. Sabina Kolbl s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo pravi, da načeloma povečanih koncentracij soli oziroma prevodnosti podtalnice ne zaznavajo. Drugače je na drugih predelih cest, pri regionalnih in občinskih cestah, kjer ta voda odteka v kanale oziroma brežine in potem prosto po poljih oziroma zemlji ob cesti. Val onesnaženja, ki pride s cestišč, negativno vpliva na mikroorganizme in druge organizme v vodotokih in jezerih. Še posebej v spomladnih mesecih, ko vemo, da takrat narava ponovno zaživi. Organizmi, ki se takrat ponovno prebujajo, so najbolj občutljivi na negativne vplive iz okolice.

Na kakšen način pa sol dejansko škoduje? "Do neke nizke koncentracije ni škodljiva. Ob povečani koncentraciji pa se v celicah zgodijo spremembe. Zato so na začetku potrebne izenačitve v osmotskem tlaku, kar konkretno v tleh pomeni, da se ob rastlinah zmanjša koreninski sistem. Rastline začnejo trohneti,“ pravi strokovnjakinja. Druga težava so sredstva, ki se dodajajo k soli, da se ta ne bi ob vlažnem ozračju sprijemala. Tako imenovani HCM-kompleksi. Ti so sami po sebi v vodi neškodljivi, ob UV-žarkih pa začnejo razpadati in pride do tvorjenja cianidov, ki pa so zelo škodljivi.

Cestarji pravijo, da druge rešitve kot posipanje s soljo, ki ni nedolžna, nimajo. Kje so torej rešitve? Bi lahko preprosto nehali soliti ceste?

"Narejene so bile raziskave bistvenega zmanjšanja uporabe soli in pa nekoliko več drobirja. V Nemčiji se ta poskus ni izkazal za učinkovit. Ko niso uporabljali toliko soli, se je število prometnih nesreč povečalo kar za šestkrat,“ pravi Kolblova.

Sol kriva za rjavenje vozil
Kakšne posledice pa sol pušča na naših vozilih? Tehnični inštruktor v podjetju GMT in ADEL in trikratni Mehanik leta Primož Rožnik pravi, da sol zelo kvarno vpliva na vozilo predvsem pri temperaturah nad -5 stopinjami Celzija. "Pospešuje oksidacijo karoserije, delov podvozja, obes koles in zavor. Prav tako pa pospešuje oksidacijo sestavnih delov vozil iz lahkih kovin, kot so razni hladilniki in ohišja. Ker je soli za posipanje cestišč primešan tudi pesek, ta še dodatno povzroča poškodbe vozil,“ dodaja strokovnjak, ki za preprečevanje vpliva soli priporoča, da po vožnji po posoljenih cestah vozniki operejo vozilo vključno s podvozjem in sperejo z nežnim curkom vode tudi satja hladilnikov za prednjim odbijačem.

V Avtomobilnosti smo se posvetili soljenju cest. So države, v katerih vozniki niso tako zahtevni kot pri nas, ko hočejo imeti črno cesto, takrat ko sneži. To vemo, da je nemogoče, če je sneg bel. Ta sneg se mora nekako stopiti. S soljo. Več pa si lahko pogledate v prispevku oddaje Avtomobilnost.