"Zdi se mi, da človek s tem pokaže svoje dodatne kvalitete, če se loteva različnih področij. Me veseli. Sem v pričakovanju veselega dogodka. Me je pa malo tudi strah. Strah, ker bo treba delati. Treba se bo učiti, kar mi do zdaj ni bilo najbolj blizu," trdi Hofer. Ob tem priznava, da nikoli ni bil človek za naravoslovje, ampak da mu je bilo v šoli veliko bližje družboslovje.
Kako bo krmaril med enim in drugim področjem, si lahko preberete spodaj.

Andrej, znano je, da imate radi izzive, toda oddaja o znanosti je izziv, v katerem vas gledalci še niso vajeni. Zakaj ste ga sprejeli?
Ravno zaradi tega, ker je izziv, ker je nekaj novega in drugačnega, ker je nekaj, česar v življenju še nisem počel. Zagovarjam striktno dejstvo, da se učimo celo življenje: tudi na televiziji (smeh). Zdi se mi, da človek s tem pokaže svoje dodatne kvalitete, če se loteva različnih področij. Me veseli. Sem v pričakovanju veselega dogodka. Me je pa malo tudi strah. Strah, ker bo treba delati. Treba se bo učiti, kar mi do zdaj ni bilo najbolj blizu. Ampak bom z veseljem to počel.

Kar konkretno: koliko ste imeli fiziko v osnovni šoli (smeh)?
(Smeh) Ne vem, ali so to objavljive zadeve. Jaz sem bil v naravoslovju zelo slab. Zelo. Ampak ne zaradi tega, ker mi ne bi šlo, ampak ker me enostavno fizika, kemija in tovrstne reči niso preveč zanimale. V srednji šoli sem bil ocenjen z oceno »zelo pridno«. Tudi matematika ni bil moj predmet. Bil sem jezikoslovec: tam sem se našel, to me je zanimalo – družboslovje in jezikoslovje.

V Dobri uri bo pa tudi prostor za besede, tako da bo vaša strast prišla do izraza.
Glede na temo oddaje, ki jo bomo obdelovali, bi radi na zelo praktični osnovi pomagali ljudem pri jeziku, kako kaj izgovoriti in naglasiti. Šli bomo širše, kako nastopati v javnosti, kako z rokami, kako napisati prošnjo za službo. Radi bi bili praktični, in ne teoretični.

Koliko vam bo prišla prav tudi nagrada Ane Mlakar?
Nočem biti strokovnjak. Po zaslugi radijske kilometrine sem sicer utečen v jeziku. Bodo pa prav strokovno o jeziku govorili tisti, ki učijo govor, ki učijo nastopanje in vsega, kar je povezano z lepimi besedami.

Kakšna pa bo vaša vloga v znanstvenem delu v oddaji – boste le vezni člen?
Urednica oddaje Renata Dacinger pravi, da pozna vsaj 40 zelo govorljivih znanstvenikov, ki niso popolnoma nič dolgočasni. Tega se zelo veselim. In znanstvenik, nekdo, ki je v življenju nekaj naredil, bo osrednji gost v oddaji. Njemu se bo pridružil še en gost, ki je posredno ali neposredno povezan z njim. Vmes pa bodo rubrike, ki bodo govorile o tehnoloških dosežkih in nenavadnih izumih. Lotevali se bomo celo nenavadnih in smešnih izumov. Pokazali bomo, kaj se dogaja v znanosti in vesolju. Pokazali bomo ekskluzivne posnetke s postaje MIR. To bomo zapakirali v Dobro uro v komunikaciji z gledalci, ki bodo lahko kaj vprašali. Navzoči bomo na družabnih omrežjih. Mislim, da bo zabavno.

Koliko knjig o znanosti je v zadnjih mesecih na vaših mizah?
Če pogledava, potem ta hip še ni nobene takšne prave. Je pa veliko že na računalniku in veliko je že v raziskavah, ki so mi jih dali v redakciji. Prebral sem nekaj revij, ki obravnavajo tovrstno tematiko. Se bo treba kar sproti učiti.

Znanost morda ni najbolj vabljiva tema za gledalca. Kako mu jo boste približali?
S tem smo se tudi sami ukvarjali v redakciji. Poskušal se bom postaviti v vlogo gledalca. Ne bom vsega vedel, ker nočem vsega vedeti. Včasih bom zelo previdno spraševal. Ali pa bomo na zelo praktičen način pokazali kaj v oddaji: kako deluje teleskop, mikroskop, kako pridejo podatki prek interneta … Vemo in zavedamo se, da ne smemo biti preveč strokovni. Smo izobraževalno-razvedrilna oddaja. Upamo, da nam bodo pomagali naši gostje.

Boste lahko kako vključili znanje, ki ste ga pridobili z vsemi voditeljskimi vlogami pri Evroviziji, Narečnih popevkah, Polkah in valčkih …?
(Smeh). Glede na rožnate čase v Republiki Sloveniji nihče ne ve, kaj se bo s temi festivali dogajalo. Bojim se, da se bodo sami postavili na stranski tir. Znanje in izkušnje pa seveda ostajajo. Mogoče v laboratorijih poslušajo kakšne evrovizijske popevke (smeh). Bolj bo ostalo znanje nastopanja v studiu. Sta pa stvari precej različni. Ampak mislim, da se da tudi glasbo in znanost združiti. Tudi glasba je znanost: ustvariti pesem, popevko.

Zadnja leta ste vedno bolj nepogrešljivi člen televizije, vas še kaj vleče na radio?
Ja, za radio vedno pravim, da prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Vsake toliko časa me še prime. Bi še kaj prebral ali oddelal nočni ali jutranji program. Bilo bi pa naporno s televizijo, da bi vzdrževal oba ritma. Sčasoma vidiš, da je to malo prenaporno.