Bogataj pa ob tem opozarja, da gre prvotno za keltski praznik, ki se je z angleškimi priseljenci prenesel v Združene države Amerike in tam dobil današnjo "ekonomsko razsežnost".

Čarovnice predstavljajo duhove prednikov
"Ta praznik v osnovi predstavlja praznovanje prednikov, duhov prednikov, duhov umrlih," razlaga znani slovenski etnolog in dodaja: "To je bilo njegovo prvotno sporočilo in njegov namen." "Res pa je, da so v angloameriškem prazniku ikonografijo tega praznika na svoj način vizualizirali in mu dali podobo čarovnic," pojasnjuje Bogataj in ob tem pravi še, da si moramo čarovnico v tem kontekstu predstavljati kot duha umrlega oz. duha prednika. "Z vsemi temi neumnostmi je to najprej prišlo v Evropo, nato pa tudi v Slovenijo," še pravi.

Bogataj je za MMC razložil še, da so davna ljudstva, kamor lahko uvrščamo tudi Kelte, duhove umrlih pogosto častili z maskami na glavah, saj je "maskirana oseba predstavljala duha prednika". "Tudi naše maskiranje, na Slovenskem, ki je skoncentrirano zgolj na pustno obdobje, v mnogih tradicionalnih likih simbolizira ravno duhove prednikov," je pojasnil etnolog.

Pust in noč čarovnic sta si različna že v izvoru
Ob tem je Bogataj razložil še, kakšna je razlika med našim praznovanjem pusta in angloameriškim praznovanjem halloweena oz. vseh svetih (beseda hallowe'en namreč izvira iz izraza All Hallow Even, ki pomeni večer vseh svetih): "Zelo težko bi tukaj potegnili vzporednice oz. da bi bilo to enako, saj moramo najprej razumeti izhodišče enega in drugega praznovanja. Pri pustu gre za neka popolnoma druga izhodišča, ki so povezana s prebujanjem narave, rojevanjem, z začetkom novega življenja, medtem ko gre pri prazniku noči čarovnic ali halloweenu ali prazniku vseh svetih, kot bi pravilno prevedli to besedo, za neke povezave s kultom prednikov."

In od kod povezovanje noči čarovnic z bučami? "Buča je del marketinga tega praznika, ki je prišel iz Združenih držav. Na Slovenskem sicer poznamo to izrezovanje buč in postavljanje sveče v izpraznjeno bučo, vendar tega ne moremo povezovati z nobenim ritualnim dejanjem. V preteklosti je šlo največkrat v teh poznih jesenskih dnevih za strašenje otrok," razlaga Bogataj. "Buče so tudi sicer v naši gastronomski kulturi razmeroma mlad pojav," še pojasnjuje etnolog in dodaja, da so bučno olje prvič v severovzhodni Sloveniji začeli pridobivati razmeroma pozno, "od 17. stoletja dalje".

In kako se razlikujejo "naše" in "ameriške" čarovnice?
"Povezovati naše čarovnice, čarovnike in čarovništvo s tem, kar prihaja iz Združenih držav Amerike, je popoln nesmisel. Zato ker pri nas čarovnik in čarovnica pomenita dvoje. Predvsem je to eno demonično bitje - v paleti številnih demoničnih bitij, ki jih pozna naše izročilo in v nekem smislu tudi sodobnost, imajo čarovniki, še bolj pa čarovnice, neko posebno mesto. To so bitja, ki so po mnenju naših prednikov vplivala na naravni tok gibanja, življenja."

"Drug pomen pa predstavljajo konkretne osebe. Torej osebe, ki s svojim nenavadnim vedenjem, posebnimi spretnostmi, znanji itd. vplivajo na človekov vsakdanjik in praznik, npr. zdravje," pojasnjuje etnolog in dodaja, da so take ljudi s posebnimi znanji v preteklosti, pogosto tudi pod vplivom Katoliške cerkve, preganjali in jih obsojali na t. i. čarovniških procesih.