Pred dobrim letom je k njim pristopil mariborski filmski ustvarjalec Rudi Uran, ki ima za sabo širok opus dokumentarnih filmov s socialno tematiko - vmes pa je posnel tudi nekatere glasbene dokumentarne filme. "Nismo vedeli, kako si to predstavlja. Tudi njegova začetna zasnova se je izkazala kot neuresničljiva za takšne loje, kot smo mi," se je šalil pevec skupine Tone Kregar v pogovoru za MMC.

Nastala je ideja za glasbeni dokumentarni film, ki so ga pozneje naslovili Kdo je Mi2?. "Najbolj sem bil pozoren na njih – na Mi2 -, da mi ne uidejo. Ves čas so mi uhajali. Lovili smo se devet mesecev. Takrat so ugotovili, da nisem njihov sovražnik številka ena, ampak občudovalec. Nekdo, ki je naredil zgodovinski zapis, čeprav nisem hotel, da bi postala njihova analogija, ampak se je zgodilo, da so njihove najpomembnejše skladbe zajete v tem dokumentarcu," je za MMC razložil Uran.

Po tridesetih koncertih in nočeh, preživetih s skupino, je Uran priznal, da se jim je kar zasmilil. "Takrat je prišlo do božjega usmiljenja, ko so se začeli malo pogovarjati pred kamero. Nisem želel, da bi to postal dokumentarni film v slogu govoreče glave. Pogovor s tabo in Miho Šaleharjem ni zrežiran. Samo 'svetil' sem poleg in skušal poloviti misli, ki naj bi nosile intelektualno težo, ki je nikoli ne poudarjajo, ampak vedno skrivajo," je pojasnil in dodal: "Vedno poudarjajo svojo periferijo – malega človeka. Toda to je njihov način boja: tako se znebiš majhnega, nepomembnega in potem udariš. To je njihova strategija, ki sem jo hitro dojel."

Iz toplic do mesta
Uran je spremljal skupino od jeseni 2013, ko so se zbrali na tržnici v Šmarju, do dveh zaporednih - hkrati že tradicionalnih - koncertov v ljubljanski Cvetličarni decembra lani. Spremljal jih je na koncertih, v zaodrju, studiu, na piknikih ... "Ni bilo težav v izbrisanih scenah, ampak za moje pojme v neposnetih. Na začetku smo bili kot miši pred kačo. Ko se je prižgala kamera, smo postali drugi ljudje – čeprav smo vajeni nastopanja pred kamerami. Rudi je pol leta norel, ker je bil priča neštetim spontanostim – poleg nas se je nasmejal, užival, ampak samo, dokler ni snemal," je razložil Kregar.

Iskrenost in sproščenost filmu dajejo predvsem preostali trije člani skupine, ki se ne pojavljajo pogosto v intervjujih. Za dobro mero humorja poskrbijo tako predvsem kitarist Egon Herman, baskitarist Robert Novak in bobnar Igor Peter Orač. Ne manjkajo pa niti izjave njihove spremljevalne skupine.

Rdeča nit filma je tako postal humor. "Dobil sem skupino, ki je v besedilih zelo družbeno kritična. Toda ugotovil sem, da tega ne želijo poudarjati. Ko sem iskal protiutež glasbi, je bilo zelo težko. Kasneje sem ugotovil, da bo to humor. Ampak hotel sem, da določene misli o tem času ostanejo – da v filmu podajo svoj pogled na svet," je razložil Uran.

(Samo)kritičnost se je vzpostavila predvsem med pogovorom z Mihom Šaleharjem, s katerim sta Kregar in Jernej Dimbek spregovorila o slovenskem glasbenem prizorišču in stanju duha pri nas. Toda ta element ne prevlada v filmu, kajti gre predvsem za zaokroženo celoto glasbenega opusa - skladb z novega albuma in največjih uspešnic -, ki so podkrepljene s slikovnim gradivom s koncertov.

Poudarek je tako na oboževalcih. "Ta film sem naredil za njihove oboževalce, ko sem ugotovil, kaj naredijo za njih. Ko jih spremljaš, vidiš iste ljudi, ki se selijo s koncerta na koncert. In videl sem, da morajo tudi oni dobiti svoj prostor. Čar je, da narediš v nekem trenutku iz male osebe zvezdo. To se mi zdi krasno," je dodal Uran.

Film za ljudi
"V osnovi je ta film namenjen ljudem, ki jim je všeč naša glasba. Tistih, ki jim nismo všeč, ne bo prepričal. Je pa mogoče res, da bi lahko ta film pritegnil koga, ki mu je naša glasba všeč, ni pa je nikoli znal povezati z našo vizualno podobo. Predvsem pa je neko darilo – tako nam kot zvestim oboževalcem, ki so omogočili, da smo to, kar smo," ga je dopolnil Kregar.

Člani skupine se zavedajo, da glasbeni dokumentarni film ni velik mejnik v Sloveniji. "Ni umetniški film, ampak zabaven, iskren realistični film. Ne pomeni pa nič strašnega. Mogoče malo popiha na dušo, toda gre za zelo rahlo sapico," je poudaril Kregar.

Ob dokumentarcu še zlata plošča
Po predstavitvi dokumentarnega filma sinoči v Prostoru urbane kulture Kino Šiška so člani skupine iz rok vodje in odgovorne urednice ZKP-ja Slovenija Mojce Menart prejeli zlato ploščo za album Čista jeba. "Prodajne številke so se drastično spremenile v zadnjih osmih letih. Če je bil pred sedmimi leti v Sloveniji najbolj prodajan album Iztoka Mlakarja z 12.000 prodanimi izvodi in pred štirimi leti album Jana Plestenjaka Osebno s 5.000 prodanimi izvodi, je bil lani to album z 2.500 prodanimi izvodi," je bila iskrena Menartova.

Toda ko so založniki naredili mednarodno primerjavo, so ugotovili, da v Sloveniji zlata plošča – če jo primerjamo s številkami v ZDA ali Veliki Britaniji – dosega 2.000 prodanih izvodov. "Vesela sem, da je bil ta album skupni projekt Regionalnega centra Maribor – tako radia kot televizije – Vala 202 in ZKP-ja Slovenija. Posebej pa sem vesela, da so Mi2 ob promocijskem koncertu podprli mlade neznane skupine, ki so nastopili v okviru razpisa Vala 202 Imamo dobro glasbo. Skupina se zaveda, da so mladi tisti, ki naj bi govorili svojemu občinstvu. Zdi se mi, da je bilo to s projektom, promocijskim koncertom in turnejo dobra povezava vseh generacij," je še dodala Menartova.

Tako kot na dokumentarni film tudi na zlato ploščo Mi2 gledajo podobno. "Zavedamo se resničnosti, da je teža plošče popolnoma drugačna, kot je bila pred desetimi leti. To je globalni pojav, ki ga morda v Sloveniji še malo bolj čutimo. Toda v danih razmerah je to priznanje. Tudi številka ni tako nizka in pove, da je še vedno smotrno izdajati ploščo. Všeč mi je, da je v poplavi vsega, kar imamo danes na voljo, postala plošča najbolj prodajana v obdobju desetih tednov," je komentiral novo priznanje Kregar.

Njihov dosežek pa je posplošil na celotno stanje v slovenskem rokenrolu. "Mogoče pa se slovenski rokenrol spet postavlja na noge. In mislim, da bodo letošnje izdaje Siddharta, Dan D, Elvis Jackson in druge zasedbe samo še utrdile. Kar je dobro za eno slovensko rokenrolskupino, je dobro za cel slovenski rok," je dejal pevec.

Z velikih platen nazaj na koncertne odre
Pred njimi, kot pravijo sami, je peklensko leto, saj imajo do konca leta že dogovorjene termine za koncerte. "Kam bistveno daleč ne moremo več," je bil po premieri dokumentarca realističen Kregar. Morda bo za oboževalce prišla še kakšna nagrada, odmevno presenečenje nekje konec leta, ko bodo tudi uradno praznovali 20. obletnico. Drugače pa, kot je zaključil Kregar: "Čista jeba v vsako slovensko vas."

Delček iz dokumentarnega filma, ko smo jih obiskali v mariborskem Studiu 22, si lahko pogledate spodaj. Kot tudi napovednik filma, ki prihaja v kinodvorane 16. aprila.