Leta 1957 v Ljubljani rojeni lanski dobitnik emmyja (za vlogo v TV-seriji Nevarna igra) pozna svet blišča in zvezd do obisti.
Pri treh letih se je iz Slovenije preselil v ZDA, se nato po dveh letih vrnil in za Bežigradom živel do desetega leta, preden je znova odšel čez lužo ter tam diplomiral na prestižnem Yalu.
Markantni Ivanek je danes v Hollywoodu izredno cenjen - leta dokazovanja v vlogah karakternih igralcev so mu prinesla status, ko mu sploh ni več treba hoditi na avdicije - zdaj mu vloge v najbolj priljubljenih serijah že kar mečejo v naročje. Tudi sam priznava, da so to večinoma negativne vloge (pazniki, teroristi ...), a je zanje hvaležen.
Do zdaj najzahtevnejša vloga je bila upodobitev kompleksnega lika Raya Fiska, tragičnega junaka serije Nevarna igra (Damages), kjer je bila Ivanekova soigralka veteranka Glenn Close.
Željko, Zhelko, Zjedrak
A 52-letnik, ki ima stalno bivališče v New Yorku, ohranja trezno glavo in kljub razdalji ni pozabil na svoje korenine. Trmasto je vztrajal pri ohranitvi svojega imena in se ni odločil za umetniško, Američanom spevnejše ime.
Tudi v Slovenijo se občasno vrača - ravno letos je ameriškim in angleškim prijateljem pokazal, kje je preživel svoja rosna leta.
Ivanek je rade volje spregovoril za MMC, med drugim nam je zaupal, kako je delati z Johnnyjem Deppom, Anthonyjem Hopkinsom in Glenn Close, kaj mu je pomenila zmaga na emmyjih, kako je videti dan v življenju igralca in kakšen nasvet ima za nadobudne igralce, ki sanjajo o uspehu v Hollywoodu.

Rojeni ste bili v Sloveniji, tu ste tudi preživeli del svojega otroštva. Imate danes še kakšne vezi s Slovenijo? Kako gledate na vašo rodno deželo z razdalje?
Ravno maja sem bil v Sloveniji – sem sem na hitro turo po državi pripeljal prijatelje iz Londona in New Yorka. Želel sem, da vidijo, kje sem odrasel, vključno s Savskim naseljem v Ljubljani.
Ohranil sem stike s svojim najboljšim prijateljem iz otroštva, Igorjem, tako da smo vsi imeli večerjo z njim in njegovo ženo ob Ljubljanici. Prav tako smo še vedno prijatelji z našimi zgornjimi sosedi. Rad se vračam sem na obisk, še zlasti v Ljubljano, na Bled in v Bohinj.

Z odločitvijo, da obdržite ime Željko, ste najbrž morali naleteti na kar nekaj pomislekov v industriji in 101 variacijo izgovorjave imena ...
Slišal sem veliko variacij mojega imena - Zjedrak je moj trenutni favorit. A profesionalno mi ni ime nikdar povzročalo kakšnih večjih težav.

Nevarna igra (Damages), 24, Heroji, True Blood, Skrivnostni otok (Lost), Na kraju zločina, Oz, House ... zdi se, da ste povsod. Ali še hodite na avdicije za nanizanke ali ste si do zdaj že ustvarili tak ugled, da vam le še predložijo ponudbo?
Imam srečo, da mi večino televizijskega dela, ki ga te dni opravljam, ponudijo, kar je vsekakor lepo. Sem pa šel na avdicijo za Nevarno igro in še vedno hodim na avdicije za filme.

Katere nanizanke radi gledate v vašem prostem času?
Še vedno gledam Nevarno igro, čeprav v njej ne nastopam več. Spremljam tudi Mad Men, Big Love in Dexterja.
Na Facebooku obstaja stran vaših oboževalcev z naslovom "Željko Ivanek je moj najljubši TV-policist, agent, odvetnik, zaporniški paznik & terorist". So vam tovrstne tipske vloge lahko v breme?
Dokler dobivam vsaj te, ne.
Predstavite nam na kratko, kako je videti tipični dan igralca.
Tipični dan se lahko začne že ob 5.00 ali 6.00 zjutraj, traja pa tudi 12-14 ur. Televizijski dnevi znajo biti precej dolgi. Tako ti ob koncu dneva ostane par ur, da prideš k sebi in da se naučiš besedilo za naslednji dan. Ko ne delam, vstanem precej pozno in skušam "priti na tekoče" s filmi, gledališčem in prijatelji.
Delali ste z Glenn Close, Lauren Bacall, Anthonyjem Hopkinsom, Alom Pacinom, Johnnyjem Deppom ... kaj loči te igralce od drugih?
Ne vem, če jih kaj loči od drugih, so preprosto zares dobri – pripravljeni, strastni, kompleksni, resnično živi. Moraš se samo truditi, da jih dohajaš.
Diplomirali ste na Yalu in Londonski akademiji za glasbo in dramske umetnosti. Kako se (elitno) šolan igralec loči od amaterskega?
Mislim, da vse, kar ti kakršno koli šolanje da, je, da te izpostavi različnim načinom dela, te nauči vprašanj, ki si jih moraš postaviti sam sebi, in upaš, da te naredi bolj opazujočega in radovednega. A obstaja vrsta načinov, s katerimi se izpostaviš dobremu delu, in vrsta načinov, da se naučiš.
V igralski skupnosti ste izjemno spoštovani kot izjemen karakterni igralec. Klišejsko vprašanje: po kom se vi zgledujete?
Trenutno so moji najljubši igralci verjetno Mark Rylance, Stephen Dillane (oba Britanca) in Juliette Binoche.
Joseph Fiennes, ki je pred kratkim zamenjal film za televizijo, je dejal, da ameriška televizijska produkcija precej prekaša filmsko. Bi se strinjali s tem mnenjem?
Osebno sem imel večinoma pozitivne izkušnje z obema, a televizijski delovni čas je nedvomno težji.

"Šovbiznis" in Hollywood poznate do obisti – natančno, kako krut je lahko ta svet?
Osebno nisem videl kaj dosti temne plati Hollywooda. A celotna finančna struktura filmov in televizije se v zadnjih letih spreminja in negativno vpliva na veliko ljudi. Težje se posname film, televizijske mreže izgubljajo proti kabelskim televizijam – stari načini delovanja se spreminjajo in nihče zares ne ve, kako bo v prihodnosti. Vse to otežuje vsakodnevno življenje mnogih igralcev.

Kaj je za vas pomenilo dobiti emmy (za najboljšo stransko vlogo za Nevarno igro, op. a.)?
Kar mi je od tistega večera najbolj ostalo v spominu, je navdušenje, saj zares nisem mislil, da imam kakršno koli možnost za zmago. Kmalu zatem sem posledično dobil par ponudb za delo in nekaj časa te želijo, ker mislijo, da te drugi želijo, a mislim, da ta učinek sčasoma zbledi.
Ste tudi ugledni gledališki igralec in nekoč ste rekli, da je gledališče "še vedno najbolj zadovoljujoče delo", čeprav tudi "precej večja emocionalna zaveza". Se je katero koli televizijsko delo približalo tej ravni intenzitete, ki jo izkusite na odru?
Nevarna igra je verjetno prišla najbliže v zadnjem času – preprosto zato, ker sem imel tako odličen lik in ker je šlo za tako močno, kompleksno zgodbo. In razvila se je čez več epizod, tako da ste zares lahko videli lik v njegovih najboljših in najslabših trenutkih.
Kakšen nasvet bi dali nadobudnim slovenskim igralcem, ki sanjajo o uspehu čez lužo?
Mislim, da vse, kar lahko narediš pri čemer koli, je, da se trudiš po svojih najboljših močeh in upaš, da te to privede, kamor pač želiš priti.