4. KOLIBRI: Zgodbo prostora nekdanjega urbanega in pozneje hipsterskega raja ljubljanskega Bikofeja je novi lastnik Saša Hess popeljal v čisto druge vode. Zgodbo koktajlbara Kolibri je ovil v ozračje boudoirja. Pečat majhnega in izredno intimnega prostora so zamolkle barve in ambientalna osvetlitev svetil Toma Dixona, pozorno oko prepozna tudi svečnik Lare Bohinc. Seveda pa ne gre mimo tapete s kolibriji, edino ptico, ki leti naprej in nazaj, in zelenimi ovijalkami. Foto:
4. KOLIBRI: Zgodbo prostora nekdanjega urbanega in pozneje hipsterskega raja ljubljanskega Bikofeja je novi lastnik Saša Hess popeljal v čisto druge vode. Zgodbo koktajlbara Kolibri je ovil v ozračje boudoirja. Pečat majhnega in izredno intimnega prostora so zamolkle barve in ambientalna osvetlitev svetil Toma Dixona, pozorno oko prepozna tudi svečnik Lare Bohinc. Seveda pa ne gre mimo tapete s kolibriji, edino ptico, ki leti naprej in nazaj, in zelenimi ovijalkami. Foto:

Adijo minimalizem, bi lahko rekli, potem ko že dobri dve leti opazujemo poplavo vzorcev ananasov, tropskega listja in flamingov. Pri izboru materialov ne manjkata ratan in pluta, sivo barvo pa sta začeli izpodrivati modra (royal blue) in zelena barva. Kot pojasnjuje arhitektka Ksenija Djordjević, je smernica tropskega gozda in džungle v arhitekturi aktualna že nekaj let, videz tropskosti pa najhiteje dosežemo ravno s palmovim drevesom.

Sicer pa ima tropski slog svojo zgodovino tudi v arhitekturi. Za začetnika t. i. tropskega modernizna velja arhitekt iz Šrilanke Geoffrey Manning Bawa (1919–2003), večkrat nagrajeni in eden najvplivnejših azijskih arhitektov svojega časa, ki se je začel z arhitekturo ukvarjati šele pri svojih 38 letih. Bawa je pri svojem delu upošteval tako krajevne kot podnebne posebnosti Šrilanke, zaradi česar je tropski modernizem del vernakularne arhitekture, in jih kombiniral z zakonitostmi modernizma.

Tole pa je MMC-jev izbor osmih interierjev, ki jih navdihuje tropski videz:

katja.stok@rtvslo.si

1. POČESALNICA: Ob vstopu v Počesalnico vam v obraz pihne elegantna vročica Miamija (ali pa je to le toplota iz sušilca za lase). Zagotovo pa vam ta občutek vzbudi tapeta, potiskana z resastimi palmami (delo Jagode Jejčič), ki jo zaokrožujejo za frizerski salon ogledala netipične okrogle oblike. Motivika rastlinja se pojavi tudi na španski steni ob umivalnikih, ki kot poličnik omogoča prostor za dodatno izpostavo rastlinja, delo arhitektk Alje Vehovec in Petre Hudobivnik. Foto: Janez Marolt
1.POČESALNICA: Retroeleganco prostora ustoliči rjavkasta tobacco barva stolov. Pri tem ni naključje, da bo lastnik frizerskega salona Domen Gašperin v čakalni kotiček, kjer sta zdaj na na tleh potiskanem logotipu, ki predstavljal navidezno preprogo, Lupini Nika Kralja, umestil klop slovenske oblikovalke Nike Zupanc iz kolekcije Stay - Collection III, ki jih je oblikovala za Sé London. Počesalnico bomo podrobneje predstavili tudi v Prostoru in pol. Foto: Janez Marolt
2. PANORAMA STARA POŠTA: je skrita na samem vrhu štirinadstropne stavbe v Kranju, ki velja ze eno zanimivejših. Arhitektka Andreja Medvedič se je poigrala z uporabo različnih materialov in tekstur; točilni pult je narejen iz bakra in granita, po prostoru visijo kovinske kletke, ki imajo funkcijo svetil. Foto: Polona Bartol
2. PANORAMA STARA POŠTA: Osrednja motivika prostora je tapeta s praprotjo, za katero navdih je arhitektka dobila na potovanju po Los Angelesu. Foto: Polona Bartol
3. TOZD: Svojevrstno poletno osvežitev je doživel tudi ljubljanski lokal TOZD. V Studiu POKE so pripravili poletni koncept prenove - na izložbeno okno so nalepili zeleno nalepko, izrezljano v obliki tropskega rastlinja, papagaja, ki sedi na veji, in opice, ki 'visi' z vrat. Foto: POKE studio
3. TOZD: V notranjosti lokala s sten visijo iz papirja izrezljani listi monstere, v vaze pa so položeni zgibani listi palme. Kot pravijo v Studiu POKE, je bila ideja prenove "pripeljati tropsko džunglo v center Ljubljane". Foto: POKE studio
4. KOLIBRI: Zgodbo prostora nekdanjega urbanega in pozneje hipsterskega raja ljubljanskega Bikofeja je novi lastnik Saša Hess popeljal v čisto druge vode. Zgodbo koktajlbara Kolibri je ovil v ozračje boudoirja. Pečat majhnega in izredno intimnega prostora so zamolkle barve in ambientalna osvetlitev svetil Toma Dixona, pozorno oko prepozna tudi svečnik Lare Bohinc. Seveda pa ne gre mimo tapete s kolibriji, edino ptico, ki leti naprej in nazaj, in zelenimi ovijalkami.
4. KOLIBRI: V zadnjem delu lokala je tapetna kulisa, klasicistični romantični pejsaž eksotičnega, aristokratskega vrta, na steni pa triptih, ki ga je Hess izdelal z oblikovalko Niko Zupanc za Bienale. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
5. KAVARNA ZVEZDA: Kot pravi priznana beograjska arhitektka Ksenija Djordjević, "je spustiti naravo v notranji prostor ali na fasado objekta smernica v arhitekturi že nekaj zadnjih let." Foto: Žiga Koritnik
5. KAVARNA ZVEZDA: Ksenija, ki je podpisana tudi pod novo podobo Restavracije Slon 1552 v Ljubljani, je izredno izčiščen in minimalistični prostor Kavarne Zvezda in preddverja hotela opleminitila z rastlinjem bananovca in palmami.(foto: Žiga Koritnik) Foto: Žiga Koritnik
6. MONSTERA: Lokal kuharskega mojstra Bineta Volčiča ste bralci MMC-ja izbrali za Prostor in pol 2016. Poleg očitnega imena Monstera, ki je tropska rastlina, je arhitektka Maja Stamenković na subtilen način motiviko te velike rastline vpela v izredno preprost in svetel prostor. ) Foto: MMC RTV SLO/Katja Štok
6. MONSTERA: Poleg častne postavitve zelene rastline tik ob Binetovo hladno pripravljalnico se alegorija monstere pojavlja v majhnih detajlih: pozoren opazovalec bi med sivimi stoli opazil le enega zelenega. Tu so še geometrijske luči v obliki ploda rastlinske velikanke in instalacija iz predelkov šestkotnih oblik, ki imajo na sredini razdelkov srebrni kroglici, tako kot plod monstere, in so avtorsko delo arhitektke. Zanimiv detajl je v toaletnih prostorih, kjer so nad umivalnikom prav posebne keramične ploščice Dandelion (Marrakech Design), ki prav tako abstrahirajo list monstere, črte pa simbolizirajo perforacijo lista. Foto: MMC RTV SLO/Katja Štok
7. SOOBA'ROOM: Zelena oaza sredi betonskih zgradb BTC-ja je bila ideja lastnika lokala SOBA'ROOM Jureta Ažmana, ki mu je z arhitektom Maticem Smolejem (Atelje S) in oblikovalko Sašo Kerkoš to tudi uspelo. SOBA'ROOM z uporabo naravnih materialov in bujnim rastlinjem v notranjosti resnično deluje kot očiščevalna pljuča ljubljanskega trgovinsko-poslovnega centra. Foto: SOBA'ROOM
7. SOOBA'ROOM: Poleg različnega zelenega rastlinja so na eno steno umestili tudi steno iz maha, "ki skrbi, da je občutek, kot da sediš v pravi oazi in dihaš čisti kisik," pravi sogovornik, ki je želel na strehe lokalov v BTC-ju postaviti tudi čebeljnjake, a je bil strošek naložbe žal previsok. Foto: SOBA'ROOM
8. BOTANIČNI VRT SEŽANA: je pravi skriti zaklad tropskega doživetja v Sloveniji. Rastlinjak, ki ga je leta 1890 zgradila družina Scaramanga, je bil namenjen prezimovanju na temperaturo občutljivih rastlin. Bojda naj bi delavci v rastlinjak hodili v posebnih copatah, da ne bi umazali snežno belega peska, in da bi tako tudi preprečili vnos morebitnih bolezni v rastlinjak. "Bogati lastniki so bili namreč izredno natančni, zaradi česar so morali biti delavci posebno pozorni tudi pri zalivanju ločnic, da bi ob tem voda ne stekla in umazala površin. Tedaj so v pomladnem času vse rastline raznosili na zunanji vrt, rastlinjak temeljito očistili, prebarvali železno konstrukcijo, zamenjali razbita stekla, z apnom prebarvali zidove, da so bili ponovno snežno beli, ter opravili druga potrebna dela. V jesenskem času so vanj znova namestili rastline, ki niso bile dovolj odporne, da bi v zunanjosti vrta preživele zimski čas. V času zime so rastlinjak ogrevali s pomočjo 'špargeta', peči na drva, poleti pa so zunanjost steklene strehe prekrivali s trstiko, v notranjosti pa stene obdali z belimi zavesami, da so omilili visoke temperature," razloži vodja Botaničnega vrta Sežana Marjeta Kljun Terčon. Foto: Katja & Simon Photography
Po nacionalizacijije bila celotna posest družini Scaramanga odvzeta, lastnica vrta pa je postala Občina Sežana. Ta je dobro dotrajani vrt temeljito preuredila in mu povrnila njegov nekdanji sijaj, "v njem so bile nameščene različne tropske rastline, nekatere celo iz same vile Mirasasso," pove Marjeta Kljun Terčon in doda, da je vzdrževanje rastlinjaka, narejen je iz kovičenega železa in dvojno zastekljenega stekla, velik izziv. V rastlinjaku, kjer potekajo tudi poročni obredi, "je zanimiva paleta rastlin, od palm do kaktusov, orhidej in drugih, ki jih vestno vzdržujemo. Nekatere od le-teh so v rastlinjaku že desetletja, kot recimo dateljnova in Fortunijeva palma, drevesasti araliji, kaktusi, čedalje pogosteje pa omenjeni rastlinjak postaja dom številnim rastlinam, ki so jih podarili posamezniki, ki za omenjene rastline doma ne morejo več skrbeti, predvsem zaradi njihove velikosti. Tako smo v zadnjem času v dar, skrbništvo dobili zlasti številne kaktuse, pa tudi drevo življenja." Foto: Katja & Simon Photography