Henrik VIII. se je rodil 28. junija 1491 v Greenwichu kot drugi sin Henrika VII. in Elizabete Yorške. Po smrti starejšega brata, princa Arthurja, leta 1502, je postal prestolonaslednik in 22. aprila 1509 je bil okronan za kralja. S tem je postal drugi kralj iz dinastije Tudor.

Po prihodu na prestol se je poročil z bratovo vdovo Katarino Aragonsko. Imela sta samo hčer Marijo (Mary), vendar si je Henrik želel sina, ki bi ga nasledil na prestolu. Dinastija v tem času ni bila dovolj močna, da bi okronali žensko. Henrik se je zaljubil v Anne Boleyn in je poskušal prepričati papeža Klementa VII., da bi razveljavil njegov zakon.

Papež je leta 1529 pod pritiskom cesarja Karla V. zavrnil njegovo prošnjo. Henrik je nato postavil za canterburyjskega nadškofa Thomasa Cranmera, ker je le-ta pristal, da ga bo poročil. Tako se je Henrik leta 1533 samovoljno poročil z Anne Boleyn in s tem ignoriral papeževo zavrnitev. V parlamentu so izglasovali Zakon o premoči (Act of Supremacy, 1534), s katerim je bil kralj proglašen za vrhovnega poglavarja anglikanske cerkve.

Tudi drugi zakon mu ni prinesel moškega potomca, Anne Boleyn mu je rodila hčer Elizabeto. Leta 1536 so jo obsodili na smrt zaradi veleizdaje in incesta. Takoj, ko so jo obglavili, se je Henrik poročil z Jane Seymour, ki mu je rodila sina Edvarda in nekaj dni po porodu umrla. Kasneje se je poročil še trikrat: z Ano Klevsko, Catherine Howard (obglavljena zaradi prešuštvovanja) in Catherine Parr, vendar mu nobena ni rodila otroka. Umrl je v Londonu leta 1547.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1216 je umrl cesar Latinskega cesarstva, Henri Flamski.

Leta 1534 so se Jacques Cartier in njegova posadka udeležili prve katoliške maše v Severni Ameriki.

Leta 1551 je umrl slovenski matematik, astronom, astrolog, zdravnik Andrej Perlah.

Leta 1727 je umrl angleški kralj Jurij I.

Leta 1770 je James Cook nasedel na Velikem koralnem grebenu in tako odkril Avstralijo.

Leta 1788 je ruski raziskovalec Gerasim Izmailov dosegel Aljasko.

Leta 1847 se je rodila angleška feministka in voditeljica angleškega ženskega gibanja, Millicent Garrett Fawcett.

Leta 1858 je umrl avstrijski politik, knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich.

Leta 1867 se je rodil Charles Fabry, francoski fizik, ki je prvi odkril ozon, energijsko bogatejšo obliko kisika v atmosferi.

Leta 1880 se je rodila Jeannette Rankin, prva ženska, ki je bila leta 1917 izvoljena v ameriški kongres. Rankinova je bila republikanka iz Montane.

Leta 1899 je papež Leon XIII. posvetil celotno človeško vrsto Jezusovemu posvečenemu srcu.

Leta 1901 si je Nova Zelandija priključila Cookove otoke.

Leta 1903 je srbska vojska ubila kralja Aleksandra Obrenovića in na njegovo mesto postavila Petra Karađorđevića.

Leta 1910 se je rodil Jacques Cousteau, francoski raziskovalec, predsednik oceanografskega društva in legendarni kapetan ladje Calypso.

Leta 1937 je umrl ruski general Mihail Nikolajevič Tuhačevski.

Leta 1940 so Britanci bombardirali Genovo.

Leta 1963 sta se temnopolta Vivian Malone in James Hood kot prva črnca vpisala na univerzo v Alabami.

Leta 2001 je bila izvršena smrtna kazen, ki jo je sodišče izreklo zaradi terorističnega napada na upravno poslopje v Oklahoma Cityju. Napad sta izvedla ameriška terorista, nekdanji vojak v ameriški vojski, Timothy James McVeigh in Terry Nichols, ki sta podstavila bombo. V eksploziji je umrlo 168 ljudi, med njimi 19 otrok, ranjenih je bilo 850 ljudi. Nicholsa je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo.

Leta 2004 se je vesoljsko plovilo Cassini-Huygens približalo Saturnovi luni Febi.

Leta 2004 je umrl priznani grški ekonomist in premier Ksenofon Eutimiu Zolotas.

Leta 2004 je bil pogreb Ronalda Reagana v Katedrali v Washingtonu.

Leta 2006 je umrl Bruce Shand, oče Camille, sedaj poročene z britanskim prestolonaslednikom Charlesom.

Leta 2007 je umrla ameriška igralka Mala Powers, rojena leta 1931.