'Steklena' žaba, ki je doma le v Venezueli, spada v družino dvoživk z latinskim imenom Centrolenidae (red brezrepcev). Čeprav je večina žab zelene barve, pa je trebušna koža nekaterih predstavnikov te družine tako prosojna, da se skozi njo jasno vidijo srce, jetra in prebavni trakt. Foto:
'Steklena' žaba, ki je doma le v Venezueli, spada v družino dvoživk z latinskim imenom Centrolenidae (red brezrepcev). Čeprav je večina žab zelene barve, pa je trebušna koža nekaterih predstavnikov te družine tako prosojna, da se skozi njo jasno vidijo srce, jetra in prebavni trakt. Foto:

Predstavniki živalskih vrst, skozi katere se dobesedno vidi oz. je dobro vidna njihova notranjost, so kot steklo prosojni iz različnih razlogov.

Nekateri, npr. metulji, uporabljajo prosojnost za skrivanje pred plenilci, največ pa jih domuje v prostranih globinah svetovnih oceanov. Tam svetlobe skorajda ni, s svojimi svetlečimi organi pa znajo zmesti svoje plenilce.

V zadnjem času so prozorne živali izjemno zanimive tudi za znanstvenike, saj lahko ti v realnem času opazujejo spremembe v njihovih telesih. S pomočjo genskega eksperimentiranja so tako v laboratoriju že ustvarili nekaj živali, ki jih uporabljajo predvsem za preučevanje nekaterih bolezni. Ameriški strokovnjaki se lahko tako pohvalijo s prosojno ribo, japonski pa z žabo.

V globinah oceanov na južni polobli prebiva stekleni ligenj. Tako kot pri večini mehkužčev velik del njegovega telesa sestavlja voda, a se od njih razlikuje po tem, da je še bolj prosojen. Njegovi preprosti organi so zbrani okoli oči. Ta ligenj, ki zraste v dolžino do 20 centimetrov, je pogost plen globokomorskih rib, kitov, pa tudi morskih ptic.
Steklokrili metulj, ki živi v Srednji Ameriki od Mehike do Paname, je pravi strokovnjak v kamuflaži, saj ima tako prozorna krila, da se lahko zelo dobro zlije s podlago, na kateri se zadržuje.
Macropinna microstoma, znana tudi kot barreleye riba (sodčkastooka riba), ima glavo napolnjeno s fluidom, jasno pa se vidi tudi njena notranjost. Te ribe živijo na globini od 600 do 800 metrov. Čeprav je bila barreleye riba znanstveno opisana že v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja, je njena prozorna glava dokaj novo odkritje, saj se običajno ne vidi, ko se riba dvigne iz globine. Zanimivo je, da ta vrsta ni bila fotografirana vse do leta 2004.
Riba na fotografiji je prav posebni zebrasti ostrižnik, saj so ga leta 2008 umetno ustvarili znanstveniki v neki bolnišnici v Bostonu. Te ribe se uporabljajo predvsem v namene raziskav, v katerih preučujejo napredovanje različnih bolezni, tudi širjenje tumorjev.
Ledne krokodilke živijo predvsem v mrzlih vodah Antarktike in Južne Amerike, prehranjujejo pa se s planktonom in majhnimi ribami. Te ribe, znane tudi kot belokrvne ribe, so - kot pove že ime - znane po svoji beli krvi, ki je brez hemoglobina. Njihov metabolizem deluje zaradi kisika, ki zaradi ekstremno mrzle vode prehaja čez kožo neposredno v kri.
To nenavadno žival so znanstveniki odkrili pred kratkim, in sicer na globokomorskem gorskem hrbtu severnega Atlantika. Imenuje se Phronima. To rakcu podobno bitje, dolgo le poltretji centimeter, je zelo prosojno. Zanimivo je, da so pri britanskem BBC-ju nekoč izjavili, da naj bi po njegovi podobi zasnovali Aliena, znan lik iz serije grozljivk Osmi potnik, kar pa se je izkazalo za neresnično.
Ta ličinkin rakec prebiva v vodah okrog Havajev, premika pa se s pomočjo prav tako prosojne meduze, na katero se pričvrsti.
Mehkužec salp je zanimiva žival, ki se v vodi premika kot nekakšna kača. Za premikanje sicer uporablja posebne filtre, ki jih primarno uporablja za hranjenje (precejajo vodo), ob iztisku vode iz telesa pa se požene naprej. Živali v dolžino merijo od enega do 10 centimetrov, hranijo pa se predvsem s planktonom.
Na hirošimski univerzi so pred približno dvema letoma ustvarili žabo, ki je pravzaprav albin z umetno ustvarjeno prozorno kožo. Njeni notranji organi so od zunaj lepo vidni, raziskovalci pa jo uporabljajo predvsem za preučevanje bolezni, na primer razraščanja rakastega tkiva. Eden izmed znanstvenikov, profesor Masayuki Sumida, je ob predstavitvi dejal, da bodo s pomočjo te žabe lahko spremljali razvoj in delovanje notranjih organov, ne da bi jih bilo treba razrezati. Foto: EPA
Po svoji prosojnosti so znane tudi meduze. Ti ožigalkarji prebivajo v vseh oceanih. Nekatere meduze so tako prozorne, da jih je v vodi skorajda nemogoče opaziti. Ta na fotografiji se imenuje Arctapodema genus in je ena na videz bolj zanimivih, čeprav je zelo majhna (2,5 centimetra).