Njeni listi lahko zrastejo do premera dveh metrov, prenesejo pa do 75 kilogramov razporejene mase ali do 40 kilogramov težkega otroka, je pojasnil vodja vrta Jože Bavcon.

Kot je še dejal Bavcon, je to mogoče zato, ker je na dnu dovolj hranil, primanjkuje pa kisika, ki ga po deset metrov dolgih pecljih dovaja do korenin. Cvet je velik do 40 centimetrov. Ko potone, se razvije seme, ki kali na dnu in je zelo bogato s škrobom, zato ga domačini tudi jedo.

"Prav struktura lista viktorije je bila tudi navdih arhitektom. Ob prihodu v Evropo je bila rastlina tako velika posebnost, da so gradili posebne rastlinjake prav za njeno gojenje," je povedal.

Še večje rastejo v naravnem okolju
Dekan biotehniške fakultete Mihael Toman je ob tem dejal, da je rastlina v botaničnem vrtu še zelo majhna v primerjavi s tistimi, ki rastejo v naravnem okolju, saj listi dosegajo velikost blizu metra in pol ali dveh.

V Amazonki oziroma naravnem okolju je viktorija trajnica, v Evropi pa običajno enoletnica. V zagrebški Botanični vrt je prišla iz Berlina, od tam pa so jo letos poslali v Ljubljano. Seme so sejali v drugi polovici januarja, po štirih tednih je vzkalila in od takrat naprej se veča. Kdaj bo rastlina cvetela, v botaničnem vrtu še ne vedo.

Ime ji je dala kraljica
Odkrivanje viktorije pa ni bilo preprosto, predvsem ne njen prenos v Evropo. Po besedah Bavcona je bilo potrebnih veliko poizkusov, da je zacvetela prva rastlina. V svoji knjigi Sredozemske in tropske rastline pojasnjuje, da so leta 1846 semena prvič vzklila v londonskem Kew Gardensu, vendar so pozimi rastline propadle, kar se je dogajalo tudi v naslednjih poskusih. Tri leta kasneje pa je v posebej zgrajenem rastlinjaku ob eni večjih palač blizu Manchestra vzcvetela prva rastlina, ki so jo podarili takratni angleški kraljici Viktoriji, po kateri je rastlina tudi dobila ime. Danes jo je mogoče videti v vseh boljših botaničnih vrtih v Evropi.