Skoraj eno leto po tem, ko so prvič v 63-letni zgodovini živalskega vrta surikate pripeljali v prestolnico, je samica pretekli konec tedna skotila mladiče, ki se trenutno zadržujejo v brlogu v notranjem prostoru, ki ga bodo začeli zapuščati čez približno teden dni, ko jih bodo lahko videli tudi obiskovalci.

Kot so sporočili iz Živalskega vrta Ljubljana, bodo mladiči spregledali, ko bodo stari deset dni. Ko bodo dopolnili 14 dni, pa bodo začeli zapuščati svoj brlog v dolgi plastični cevi, ki nadomešča podzemne rove, kjer običajno v naravi živijo surikate.

Zaposlene v živalskem vrtu je sicer skrbelo, da par surikat za svoje prve potomce ne bo znal skrbeti, vendar sta po njihovih navedbah zelo skrbna starša.

Pleniti in ne postati plen
Surikate v naravi živijo v savanah in polpuščavah južnega dela Afrike. Živijo v krdelih, ki štejejo do 30 živali, krdelo pa vodita alfa samica in samec. Običajno imata le onadva potomce.

Čeprav odlično kopljejo, najraje živijo v že izkopanih rovih drugih živali. Za brloge najraje uporabljajo zapuščena domovanja talnih veveric, ki jih razširijo in poglobijo do 6,5 metra v globino. Brlogi so pravi labirinti, ki jih sestavljajo številni vhodi, izhodi, predori in jame.

Vsak član krdela opravlja številne naloge, da lahko krdelo preživi v savanskem in polpuščavskem okolju. Ves čas je nekaj surikat na straži - stojijo na višjih prostorih in opazujejo okolico -, da jih ne presenetijo plenilci. Oprezajo za ujedami, kačami, šakali in drugimi krdeli surikat. Na nevarnost opozorijo z ostrimi kriki, ki se razlikujejo glede na plenilca, ki se jim približuje. To je znak za vse surikate, da hitro zbežijo v najbližje rove.

Surikate plenijo manjše kuščarje in kače, žuželke in njihove ličinke, škorpijone in pajke, ptiče in jajca ter male glodavce, prehranjujejo pa se tudi s strupenimi kačami in škorpijoni, saj so proti njihovemu strupu imune. Preživijo lahko tudi brez pitja tekoče vode, saj zadostno količino tekočine dobijo iz koreninic, gomoljev in sadja.