Učenci so bili seveda ogorčeni, ko se je potrdila njihova domneva, da bi na predmetniku v zadnjem letniku morali imeti tudi predmet o religijah, a ga šola preprosto ni uvrstila na njihov urnik. Na to so že pred meseci opozorili ravnatelja, a jih je ta zavrnil, da ne gre za obvezni predmet.

"Gre za nesporazum"
Le nekaj dni pred maturo pa se je izkazalo, da so imeli prav učenci in ne nepazljiva šola, ki jo sicer financira država, vodstvo pa je zasebno. Ravnatelj Christel Berver se je skušal izvleči iz godlje s pojasnilom, da je šlo le za nesporazum, ne pa za veliko napako. Dejal je: "Ko smo prebrali zakon o srednjih šolah, smo razumeli, da se lahko predmet o verstvih sveta poljubno zamenja s socialnimi študijami. A očitno sta oba predmeta del obveznega učnega načrta."

Da nekaj ni v redu, so večkrat posumili tudi sami dijaki. "Zadnji dve leti sem čakala, kdaj se bo na našem urniku znašel predmet o religijah, a se to nikoli ni zgodilo," je dejala Patricia Kjellby, ki je tako kot drugi srednješolci zaskrbljena, ali bo lahko maturirala v predvidenem roku.

Očitno bo šoli kljub spodrsljaju to uspelo urediti, saj je dijakom ponudila dve možnosti - lahko se v času do mature zakopljejo v knjige in po hitrem postopku pridobijo osnovno znanje o verstvih, ali pa oceno pridobijo prihodnje leto.