"Razkrili smo prav šokantno zmanjšanje števila spermijev pri moških iz zahodnih držav, tudi Slovenije – padla sta tako koncentracija semenčic kot njihovo celotno število. Lahko si predstavljate, da gre za zelo velik padec, ki kaže na naraščanje neplodnosti med moškimi in na njihovo slabše zdravstveno stanje. Vendar to še ni vse. Ko smo pregledali študije, ki so nastale po letu 1995, smo ugotovili, da se trend še ni ustavil. Nasprotno: število spermijev še vedno upada in celo vse hitreje," opozarja Hagai Levine s Hebrejske univerze v Jeruzalemu.

Skupina raziskovalcev, ki jo je vodil Levine, je pregledala več tisoč študij, ki so pod drobnogled vzele število semenčic pri moških iz Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Zaradi strogih meril so upoštevali le 185 študij, ki so nastale med letoma 1971 in 2011. Podatki pravijo, da je v tem obdobju število spermijev padlo z 99 milijonov na mililiter semenske tekočine na le 47 milijonov.

V raziskavo so zajeli skoraj 43.000 moških. Ti niso nujno neplodni, saj njihova koncentracija semenčic še vedno dosega merilo za plodnost, ki ga omenja Svetovna zdravstvena organizacija; to je 40 milijonov na mililiter semenske tekočine.

Skrb vzbujajoči tudi slovenski podatki
"Kaj je dejansko res? Ali nam grozi izginotje semenčic? Kaj je povzročilo tako drastično zmanjšanje in kako bi lahko ukrepali?" se sprašuje androlog Branko Zorn. "Vsako leto nas obišče približno tisoč novih parov s težavami. Podrobna analiza je pokazala enako zmanjšanje, kot so ga zaznali tudi drugje. Ko upoštevamo število semenčic, njihovo gibljivost in obliko, je vedno manj takih pacientov, ki imajo ustrezne vse tri parametre." Po raziskavi med moškimi, ki so bili med letoma 2001 in 2010 prvič napoteni na Klinični oddelek za reprodukcijo v Ljubljani, po slabši kakovosti semena pri nas izstopata koroška in pomurska regija.

V odmevni mednarodni študiji so upoštevali le meritve semena med splošno moško populacijo; na primer med študenti in naborniki, pa tudi med partnerji neplodnih žensk in moškimi, ki so pravkar postali očetje. Med zahodnjaki so prav v vseh skupinah zaznali zmanjšanje števila semenčic. "Objava izsledkov v priznani reviji Human Reproduction Update nas je vse vznemirila," pritrjuje Milan Reljič z Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. "To ni prva taka raziskava, je pa najobsežnejša in tudi metodološko najmanj oporečna. Večina poznavalcev meni, da so rezultati objektivni in da se je v zadnjem obdobju res zgodil padec števila semenčic." Kar je pomembno z več vidikov. Manjše število semenčic ne kaže le na zmanjšano plodnost moških, ampak tudi na njihovo slabše zdravstveno stanje, večjo obolevnost in smrtnost.

Toksične kemikalije in hormonski motilci
Osrednje vprašanje, ki zdaj zaposluje raziskovalce, je, kaj je povzročilo tako drastični upad. Levine s prstom pokaže na dejavnike iz okolja: "V študiji nismo iskali vzrokov, vendar kot strokovnjak s tega področja lahko potrdim, da se je v zadnjem obdobju zelo povečala naša izpostavljenost različnim kemikalijam. Na zahodu smo pogosto v stiku s snovmi, kot so pesticidi in ftalati, za katere vemo, da škodljivo vplivajo na nastajanje semenčic. To pa bi morali dokazati še z dodatnimi raziskavami. Znano pa je že tudi, kako na semensko tekočino vpliva življenjski slog. Še posebej škodljiva sta kajenje in debelost. Tudi na tem področju moramo narediti več."

Okoljski dejavniki, ki vplivajo na razvoj in delovanje spolnega sistema pri človeku in živalih, so del raziskovalnega področja Gregorja Majdiča z Veterinarske fakultete v Ljubljani. Pravi, da še vedno nimamo trdnih dokazov, da bi padec števila spermijev povzročili hormonski motilci in druge snovi, s katerimi smo obremenili svoje okolje. "Vemo, da nekatere od teh kemikalij – najbolj znane so DDT, PCP-ji in pozneje odkriti bisfenol A ter dioksini – vsekakor lahko vplivajo na razvoj spolnega sistema in delovanje moških spolnih organov, vendar le v velikih količinah. Take primere poznamo. Eksplozija kemične tovarne v Sevesu pri Milanu je leta 1976 razkrila, da so bili ljudje, ki so bili takrat izpostavljeni dioksinu, pozneje manj plodni."

Za zdaj pa še nimamo ustreznih dokazov, kako na razvoj spolnega sistema vpliva že tolikšna količina kemikalij, kolikor jih v vsakdanjem življenju zaužijemo s hrano in vodo. "Pomembno in še neodgovorjeno je tudi vprašanje o koktajlu teh kemikalij – vemo, da ljudje nismo izpostavljeni le eni snovi, temveč vedno kombinaciji številnih kemikalij. Tudi tukaj so raziskave še pomanjkljive. Še več: večina jih ni pokazala pomembnih vplivov na plodnost in razvoj moških spolnih organov."

Ali ima prste vmes tudi genetika?
Biologinja Alenka Hodžić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko v Ljubljani pravi, da velika hitrost zmanjševanja števila semenčic, ki jo je zaznala odmevna študija, ne govori v korist teoriji, da bi bile v ozadju genske spremembe: "Z vidika genetike ni realno pričakovati, da bi se v tako kratkem času zgodile tako velike spremembe. Do zdaj znani specifični genski dejavniki pojasnijo samo tretjino primerov moške neplodnosti, kar sicer kaže na potrebo po več raziskavah na tem področju. V zadnjem desetletju smo odkrili veliko število genov, ki bi lahko prispevali k moški neplodnosti. Vendar ko govorimo o genskih spremembah, imamo v mislih zelo dolgo obdobje nekaj milijonov let." Na Kliničnem inštitutu za medicinsko genetiko letno obravnavajo od 50 do 100 moških z zmanjšano plodnostjo. Pri njih je število spermijev po navadi manjše od 20 milijonov na mililiter semenske tekočine.

Neplodnost moške močno prizadene
Slovenske izkušnje in podatki kažejo, da zdravniki pri približno tretjini moških ne morejo odkriti vzroka za njihovo neplodnost. "Moške neplodnost prizadene," pravi Milan Reljič. "Ko jim povemo, da imajo slabšo kakovost semenskega izliva, nekateri pacienti to povežejo s svojo moškostjo. Pogosto jim pade samopodoba, včasih se lahko spremeni tudi njihov odnos do partnerice. Diagnozo težko sprejmejo. Še težje pa sprejmejo, da velikokrat ne moremo ničesar narediti. Številni se zato zatečejo v jemanje preparatov, ki jih oglašujejo na spletu, kar pa po navadi ne prinese želenega rezultata. Pripravljeni so tudi spremeniti način življenja, vendar tudi to ne pomaga vedno."

Znano je, da na zmanjšanje plodnosti vplivajo kajenje, debelost, uživanje alkohola in nezdrave hrane, premajhna telesna dejavnost in jemanje steroidnih hormonov z namenom povečanja mišične mase. Vedno več pa je obremenilnih dokazov o negativnem vplivu stresa med nosečnostjo. Prav na ta vidik sta se v raziskavi osredotočila Zorn in Majdič. S sodelavci preučujeta plodnost potomcev žensk, ki so bile noseče med vojno za Slovenijo leta 1991. K sodelovanju še vedno vabita moške, rojene od nekaj mesecev do leta in pol po vojni.

Kaj sploh lahko storimo?
"Menim, da prihodnosti ne smemo samo napovedovati, ampak jo moramo spremeniti. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da trend upadanja števila semenčic zaustavimo in ga obrnemo navzgor," je odločen Levine. "Lahko bo trajalo dalj časa, saj smo v svoje okolje spustili že veliko kemikalij. Te povzročajo tudi epigenetske spremembe, ki se prenašajo na naslednje generacije. Trenutno bi morali še resneje preučiti vzroke za upad števila semenčic. Spremeniti pa bi morali tudi nekatere predpise glede uporabe škodljivih snovi. Naša študija opozarja, da se moramo v prihodnje bolje zaščititi."

Podatki kažejo, da se v Sloveniji z vprašanjem neplodnosti sreča že kar vsak šesti par. Kadar zdravniki odkrijejo vzrok, je v polovici primerov to moška neplodnost. Zaskrbljenost vzbuja zlasti podatek o veliki hitrosti upadanja števila semenčic; kakovost moškega semena se slabša. Vzroke za ta negativni trend moramo najprej poiskati v svojem okolju, obremenjenem s hormonskimi motilci in drugimi strupenimi kemikalijami. Za zdaj smo sicer še na varni strani – vendar se zastavlja vprašanje: kako dolgo še?