Zdravniški sindikat Fides upa, da bodo pogajanja končno uspešna, zaostrovanja stavkovnih dejavnosti po zdravstvenih ustanovah danes ne napovedujejo. Medtem se bolniki vse bolj obračajo na zastopnika pacientovih pravic, Zveza organizacij pacientov Slovenije pa zahteva javno objavo navodil stavkajočim.

Prepričani so, da so zdravniki dolžni izdajati bolniške liste

Ministrstvo za zdravje je na to temo pripravilo novinarsko konferenco. "Seveda ima Fides pravico do stavke, istočasno pa imajo bolniki pravico do oskrbe, zato lovimo ravnotežje med pravicami stavkajočih in pravicami pacientov," je dejala v. d. generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar. Kot je poudarila, je stališče ministrstva, da so pacienti tisti, ki so šibkejši.

Ob tem je spomnila, da je treba tudi med stavko upoštevati zakon o zdravniški službi, ki določa, da morajo zdravniki tudi med stavko izvajati zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt, vse zdravniške storitve za bolnike do 18. leta in nad 65. letom starosti ter vse zdravniške storitve, povezane z nosečnostjo in porodom.

"Še največ tarnanja pacientov je bilo v zadnjih dneh zaradi neizdajanja bolniških listov. O tem smo imeli na ministrstvu v zadnjih dneh obsežne pogovore in pregledovali smo pravne podlage," je opisala. Dodala je, da je bilo mnenje vseh, da lahko neizdaja zdravniškega lista pacientu močno poslabša socialni status. "Ker je tudi po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije zdravje sestavljeno iz treh kategorij, odsotnost težav na področju duševnega, telesnega in socialnega, menimo, da je poslabšanje socialnega statusa lahko za pacienta poslabšanje zdravja v širšem smislu," je opozorila. Poudarila je še, da ministrstvo zagovarja stališče, da se bolniški listi pacientom morajo izdajati.

To je poudarila tudi Ana Vodičar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je prepričana, da so zdravniki dolžni izdajati bolniške liste, še posebej, ker se približuje konec meseca in ker je do konca meseca treba zaradi obračuna nadomestila plače izdati vse bolniške liste. "Že osnovni zakon o stavki določa, da so tudi stavkajoči delavci dolžni izvajati delovni proces, ki zagotavlja varnost ljudi, in tudi tiste naloge, ki so pomembne za premoženje državljanov in ki so nenadomestljivi pogoj za njihovo delo in preživetje. Izdaja bolniškega lista je pomembna, ker na ta način zaposleni opraviči odsotnost z dela, saj je po predpisih zaposleni dolžen sporočiti razlog svoje odsotnosti. Če tega ne more izkazati, imamo po delovnopravni zakonodaji hude posledice, tudi izredno odpoved delovnega razmerja," je navedla.

Dokler ne dobijo bolniških listov, delodajalci ne morejo zahtevati refundacije

Bolniški list je pomemben tudi zaradi obračuna nadomestila plače – iz njega je razvidno obdobje, ko je bil zaposleni odsoten iz zdravstvenih razlogov, pa tudi razlog za odsotnost. Različni razlogi namreč prinesejo različno višino nadomestila plače – pri poškodbi zunaj dela je nadomestilo plače v višini 70 odstotkov, za nego otroka ali bolezen je nadomestilo v višini 80 odstotkov, če pa je bil kdo na primer odsoten zaradi transplantacije, je upravičen do stoodstotnega nadomestila plače. Pri izolaciji, s katero se preprečuje širjenje nalezljivih bolezni, je višina nadomestila 90 odstotkov plače. "To so okoliščine in dejstva, ki izhajajo iz bolniškega lista in so tako za bolnika kot za delodajalca ključnega pomena," je poudarila.

Dokler ne dobijo bolniških listov, delodajalci ne morejo zahtevati refundacije pri ZZZS-ju in ne morejo dobiti vrnjenih izdatkov za nadomestila plače, pri samostojnih podjetnikih pa je položaj še težji, saj za njih ne velja sistem refundacij, ampak dobijo iz zavoda za zdravstveno zavarovanje direktno nakazilo plače, "zato je lahko zelo hitro ogrožena njihova socialna varnost."

Kako ravnati, če ne dobite bolniškega lista?

Zastopniki bolnikom v primeru neizdaje bolniškega lista svetujejo, da se obrnejo na vodstvo zdravstvene ustanove, v kateri imajo težave, nato pa tudi na zdravstveni inšpektorat, na ministrstvo za zdravje ali na ZZZS.

Podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec je svetoval, da se je kot zelo učinkovito izkazalo, če bolnik zahteva pisni odgovor, naslednjič pa naj kopijo pošlje tudi na inšpektorat ali se obrne na zvezo: "Dokazovanje tega, da je bolnik zahteval storitev ali izdajo bolniškega lista, je pomembno, zato naj to stori na pisni način. Ko smo to svetovali bolnikom, je delovalo takoj."

Zveza organizacij pacientov Slovenije namreč prejema številne klice bolnikov zaradi nedostopnosti do zdravnikov družinske medicine v zdravstvenih domovih in še posebej do specialističnih pregledov in preiskav ter operativnih posegov na sekundarni ravni. Pri zvezi opozarjajo, da za odločanje zdravnikov glede morebitnega nujnega sprejema v obravnavo kljub stavki niso znana in javno objavljena nobena jasna merila. Zato zveza zahteva, da Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides javno objavi celotno besedilo navodil stavkajočim zdravnikom in pri tem zlasti natančno pojasni, kakšna so merila za odločanje o nujnosti sprejema in izvedbe preiskave in posegov med stavko.

"Po našem mnenju je nemogoče, da se na vrata zgolj napiše 'stavka'," je dejal Gerbec in poudaril, da morajo zdravniki nujnost storitve presojati pri vsakem pacientu posebej. Napovedal je, da se bo zveza še dejavneje vključila v reševanje posameznih primerov, sistematično zbirala pritožbe pacientov in se o možnostih za njihovo reševanje dogovarjala z vodstvi zdravstvenih zavodov.

Inšpektorji nadzorujejo zagotavljanje oblik naročanja

Zdravstveni inšpektorat je glede stavke doslej prejel 10 prijav. Inšpektorica Andreja Mojškrc in poudarila, da inšpektorat vse prijave obravnava prednostno, inšpekcijski postopki pa so še v teku. Pojasnila je, da je prijavo inšpektoratu mogoče dati po telefonu, na elektronski naslov ali z obrazcem, ki je dostopen na spletni strani inšpektorata.

Poleg obravnave prijav je zdravstveni inšpektorat v tem tednu aktivno začel izvajati nadzor pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Po besedah inšpektorice se pri tem preverja spoštovanje določil zakona o zdravniški službi ter zakona o pacientovih pravicah. V okviru slednjega inšpektorji preverjajo zagotavljanje oblik naročanja, ki obsega elektronsko in telefonsko naročanje, osebno naročanje v ordinaciji ter naročanje po pošti.

"V primeru ugotovljenih nepravilnosti bodo inšpektorji ukrepali takoj z izdajo ureditvene odločbe na zapisnik, s katero bo zavezancem odrejena odprava nepravilnosti. V primeru, da zavezanec v z odločbo postavljenem roku ne bo vzpostavil zakonitega stanja, pa je nato možen izrek globe," je pojasnila.

V primeru, da izvajalec zdravstvene dejavnosti ne zagotovi vseh oblik naročanja, je za pravne osebe določena globa v višini od 400 do 4100 evrov, za samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo zdravstveno dejavnost, je določena globa v višini od 400 do 2100 evrov, za odgovorne osebe pravne osebe in odgovorne osebe samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, pa v višini od 100 do 1000 evrov.

Bolniki se v stiski obračajo na zastopnike

Tudi nekateri zastopniki pacientovih pravic zaznavajo prijave bolnikov, ki so posledica prejšnji teden začete zdravniške stavke. Tudi nanje so se pacienti že obrnili zaradi odpovedi zdravstvenih storitev, težav pri dostopu do zdravnika po telefonu, pa tudi zaradi neizdaje bolniških listov. Zastopnica pacientovih pravic v Ljubljani Duša Hlade Zore je povedala, da v prvih dneh stavke pritožb pacientov ni bilo. "Vse pritožbe so se začele pred približno tremi dnevi in od takrat naprej njihovo število stalno narašča," je dejala.

Pacienti se pritožujejo predvsem zato, ker ne dobijo bolniških listov. "Pri tem je prisoten predvsem strah. Strah jih je, kako bo delodajalec ukrepal v povezavi z bolniškimi listi – lahko pride do izgube službe in drugih težav," je opozorila. Druga stvar, zaradi katere se pacienti obračajo na zastopnike njihovih pravic, je odpovedovanje pregledov in operacij. "Nikoli ne moremo reči, da če se pregled preloži za mesec ali dva, čeprav je to pravica, ne bo posledic," je dodala. Ob tem je pojasnila, da bolnikov ne zmoti toliko sama odpoved posega, bolj dejstvo, da ne dobijo novega datuma, ob tem pa se bojijo, da ne bodo postavljeni na začetek čakalnih vrst.

Zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj, ki deluje na področju Ljubljane, je prav tako poudaril, da se nanje obračajo ljudje, ki so v dnevni stiski. Tudi on je opozoril, da v primeru neizdanega zdravniškega staleža ne vedo, kam se obrniti. "Vrata so zaprta, ne dobijo odgovora ali celo dobijo neformalno negativni odgovor – da se jim predlog za bolniški stalež ne pripravlja," je opisal stanje, s katerim se spopadajo nekateri pacienti.

Sušelj je ob tem dejal, da se ne more znebiti vtisa, da je "pogajanje med Fidesom in vlado paciente vzelo za talce". "Prek stisk ljudi se poskušajo iztržiti neke boljše cenovne parametre, boljše tarifne razrede za nekatere zdravstvene delavce. Prepričan sem, da je to narobe."

Za zdaj zdravstveni sistem vseeno deluje zadovoljivo

Jasna Humar z ministrstva je ob koncu poudarila, da je "glede na število obravnav, ki se opravljajo v državi, in število bolnikov, ki v teh tednih dostopajo do zdravstvenih ustanov, število pritožb relativno nizko." To po njenih besedah pomeni, da kljub stavki za zdaj zdravstveni sistem zadovoljivo deluje "na račun številnih zdravnikov in zdravnic, ki ne glede na vse na prvo mesto postavljajo bolnika in vlagajo trud v to, da sistem deluje in da bolniki dobijo vse storitve."

Stavkajoči razmišljajo o možnosti umaknitve soglasij za delo po zakonsko določenem mesečnem obsegu ur. Zakon o zdravniški službi pravi, da lahko zdravnikom odredimo osem ur nadurnega dela na teden, kar mesečno znese 32 ur, vse, kar je več od tega, pa zahteva soglasje delavca. "To pomeni, da bi lahko delali le 48 ur na teden, če umaknejo soglasja in če to zahteva drugačno organizacijo dela, predvsem glede dežurstev, saj delo v večini zdravstvenih ustanov teče 24 ur," je dejala direktorica direktorata za zdravstveno varstvo in dodala, da na ministrstvu pripravljajo navodila za zdravstvene zavode, kakšne zakonske možnosti imajo za razporejanje delavcev, ki bi se odločili za ta način protesta.