Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

"Glavni cilj predloga zakona, ki sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom, je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni covid-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva," so predlog novega, že šestega t. i. protikoronskega zakonskega svežnja opisali na vladi.

Protikoronski zakonski paketi pa v zadnjem času služijo tudi za uvajanje strožjega nadzora in sankcioniranja prebivalstva v okviru zakona o nalezljivih boleznih. Vlada ima na podlagi omenjenega zakona tako rekoč "bianco menico" za sprejemanje ukrepov, ki naj bi preprečili širjenje novega koronavirusa po državi. Edino omejitev je vladi postavilo ustavno sodišče, tako da mora o uvedenih ukrepih razpravljati vsak teden, ali so sploh še potrebni ali ne.

Višje kazni za zbiranje ljudi

Šesti protikoronski sveženj naj bi, če bodo v to privolili poslanci DZ-ja, precej povečal kazni za nekatere kršitve zakona o nalezljivih boleznih.

Posamezniki, ki bi kršili omejitve zbiranja na javnih površinah, bi bili oglobljeni z minimalno 1000 oz. največ 10.000 evri (kazen zdaj znaša od 400 do 1000 evrov). Za posameznike, ki bi celo javno pozivali h kršitvi omejitve zbiranja, pa bi globa znašala od 1500 do 15.000 evrov.

Šesta protikoronska zakonodaja naj bi tako dvignila kazni, peta protikoronska zakonodaja (PKP 5) pa je precej številčno okrepila pristojne za kaznovanje kršiteljev zakona o nalezljivih boleznih oz. ukrepov, ki jih je vlada že ali jih bo še sprejela v okviru omenjenega zakona.

PKP 5 je začel veljati 24. oktobra. Pred tem je kršitve ukrepov v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih v glavnem sankcioniral zdravstveni inšpektorat, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem zakona o nalezljivih bolezni. Pri tem mu je pomagala policija. Od predzadnje oktobrske nedelje pa lahko kršitve ukrepov, ki jih zapoveduje 39. člen zakona o nalezljivih bolezni, sankcionira še dodatnih osem inšpektoratov in policija ter mestna in občinska redarstva.

Kdo vse vas lahko kaznuje?

Inšpekcijski nadzor tako zdaj izvajajo uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri opravljanju gostinske dejavnosti, tržni inšpektorat pri opravljanju trgovinske dejavnosti, inšpektorat za infrastrukturo v javnem potniškem prometu, inšpektorat za šolstvo in šport v vzgojno-izobraževalnih zavodih in pri izvajanju organizirane športne dejavnosti ter športnih prireditev, inšpektorat za javni sektor, inšpektorat za delo v delovnem okolju delodajalca, inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri nadzoru izvrševanja predpisov s področja kmetijstva, gozdarstva, vinarstva, lovstva in ribištva, urad za kemikalije pa glede ustreznosti, učinkovitosti, dostopnosti na trgu in uporabe razkužil v zaprtih javnih krajih oz. prostorih in skupnih prostorih večstanovanjskih stavb, kjer je določeno obvezno razkuževanje rok, ter policija.

Prepoved zbiranja lahko sankcionirajo tudi redarji

: BoBo
: BoBo

Mestna in občinska redarstva ter policija so pristojni za vodenje prekrškovnih postopkov in izrekanje glob, če pri izvajanju svojih izvirnih pristojnosti ugotovijo kršitve ukrepov iz 2. in 3. točke 39. člena ZNB-ja, kjer so navedene prepovedi oz. omejitve gibanja prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih ter zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni.

Če bo DZ potrdil nove zneske kazni, bodo tako lahko policisti in tudi redarji storilcem kršitev prepovedi zbiranja ljudi ali tistim, ki jo celo organizirajo, izrekali več tisoč evrov visoke globe.

Koliko kršitev so že ugotovili različni inšpektorati?

Inšpekcijski nadzori so za večino inšpektoratov, ki jih je za iskanje in sankcioniranje ukrepov iz zakona o nalezljivih boleznih zakonsko pooblastila vlada, bolj kot ne novost. Kot smo preverili pri nekaterih pristojnih inšpektoratih, pa so do konca prvega novembrskega tedna ugotovili kar nekaj kršitev in izrekli tudi nekaj glob ali drugih odločb.

Na inšpektoratu za infrastrukturo (IRSI) so za MMC povedali, da inšpekcijske nadzore nad spoštovanjem določb ZNB-ja izvaja 20 inšpektorjev za cestni promet in dva inšpektorja za železniški promet. V prvem novembrskem tednu so izvedli 201 inšpekcijski nadzor in ugotovili 11 kršitev neuporabe ali nepravilne uporabe zaščitne maske in neuporabe razkužila v javnem prevoznem sredstvu. "Zaradi ugotovljenih nepravilnosti sta bili v tem obdobju dvema fizičnima osebama izrečeni dve globi v skupni višini 800 evrov," so navedli.

Tržni inšpektorat izvaja nadzor nad prodajalnami, ki morajo biti v skladu z vladnimi ukrepi zaprte. V prodajalnah, ki so navedene kot izjeme in ki lahko poslujejo, pa se preverjajo zagotavljanje 20 kvadratnih metrov površine na stranko, namestitev razkužil za kupce, zagotavljanje razdalje med čakajočimi pri blagajni, razkuževanje nakupovalnih vozičkov in košaric ter obvezna uporaba zaščitne maske pri kupcih.

"V trenutni situaciji je prioriteta dela inšpektorjev usmerjena v nadzor ZNB-ja. Tako
delo na terenu ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov opravlja okoli 60 inšpektorjev, približno
20 odstotkov inšpektorjev pa dnevno opravlja delo od doma," pojasnjujejo na tržnem inšpektoratu.

Ob tem navajajo, da so v prvem tednu novih ukrepov nadzor opravili v 559 prodajalnah, pri čemer je bilo ugotovljenih 56 kršitev. Trgovci v največ primerih niso zagotavljali zadostne površine (20 m2) za posamezno stranko ter niso zagotovili oziroma namestili razkužil. Za odpravo nepravilnosti so bila izrečena ustrezna opozorila.

Globe, ki jih predpisuje ZNB za kršitev 39. člena

- od 4.000 do 100.000 evrov za pravno osebo.

- od 2.000 do 50.000 evrov za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

- od 400 do 4.000 evrov za posameznika, odgovorno osebo pravne osebe in odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Ugotovljeno tudi sporno razkužilo

Urad za kemikalije oz. njegova inšpekcija za kemikalije razpolaga s tremi inšpektorji, ki v času od razglasitve epidemije izključno izvajajo nadzor v povezavi z dostopnostjo in uporabo razkužil.

Tako že poteka poostren nadzor nad izvajanjem odloka o obvezni namestitvi razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah. Nadzor je podkrepljen z odvzemom vzorcev razkužil, ki so nameščena v večstanovanjskih stavbah. Kot so nam povedali, so prvi novembrski teden opravili 13 inšpekcijskih pregledov v 15 večstanovanjskih stavbah.

"Najpogostejše ugotovljene nepravilnosti so neoznačena ali nepravilno označena razkužila (7 primerov od 13.). V enem primeru je bil odrejen ukrep prepovedi uporabe razkužila, saj le-to ni bilo vpisano v register biocidnih proizvodov, ki ga vodi urad za kemikalije," so navedli.

Inšpektorji so ob tem izrekli sedem opozoril in določili rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti ter prepovedali dostopnost omenjenega biocidnega razkužila na tržišču.

Protikoronske ukrepe je že preverjal inšpektorat za delo

Zdravstveni inšpektorat v preteklosti ni bil edini, ki se je ukvarjal z ukrepi, povezanimi z epidemijo novega koronavirusa.

Inšpektorat za delo (IRSD) je med drugim preverjal izvajanje ukrepov, povezanih s protikoronsko zakonodajo, na primer pri delodajalcih, ki prejemajo oz. so prejemali pomoč države.

"IRSD se prednostno odziva na prejete prijave glede intervencijske zakonodaje, poleg tega spoštovanje določb intervencijske zakonodaje poostreno nadzorujemo tudi pri izvajanju usmerjenih akcij nadzora in pri opravljanju drugih inšpekcijskih nadzorov v celotnem letu – tako na področju nadzora delovnih razmerij kot tudi na področju varnosti in zdravja pri delu (VZD) (usmerjeni nadzor izplačila regresa, minimalne plače in izdajanje pisnih obračunov plač,
usmerjeni nadzor gradbišč, akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri
delu pri delodajalcih, izbranih na osnovi metodologije naključnih številk – reprezentativni vzorec 2020)," pravijo na inšpektoratu za delo in dodajajo, da je bilo zgolj v povezavi z intervencijsko zakonodajo opravljenih več kot 1950 nadzorov.

"Na tej podlagi so inšpektorji s področja nadzora delovnih razmerij opravili okvirno 690 nadzorov in do zdaj ugotovili več kot 200 kršitev, vendar opozarjamo, da vsi postopki še niso končani, zato o ugotovitvah in izrečenih ukrepih za zdaj še ne moremo poročati. Največ ugotovljenih kršitev (v primerih, v katerih je bil že izdan ukrep) se je nanašalo na plačilo za delo ter delovni čas in letni dopust, nekaj kršitev je bilo ugotovljenih tudi glede izplačila kriznega dodatka in glede ukrepa začasnega čakanja na delo," navajajo na IRSD-ju.

Inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu so od začetka razglasitve epidemije opravili več kot 1260 nadzorov in pri tem ugotovili 1450 kršitev, ki so se pretežno nanašale na
zagotavljanje in uporabo zaščitnih sredstev, ocenjevanje tveganj in izjavo o varnosti ter
obveščanje in seznanjanje delavcev o varnem in zdravem delu.

"Prav tako so inšpektorji pri nadzorih ugotavljali, da delodajalci v pripravo ukrepov niso vključevali izvajalcev medicine dela, v posameznih primerih pa tudi strokovnih delavcev za varnost pri delu ne," še dodajajo.

Do zdaj je IRSD glede morebitnih kršitev ZNB-ja že opravil več kot 400 nadzorov in ugotovil že 46 kršitev ter izdal 33 ukrepov.

Poleg inšpektorjev za delo je v obeh epidemijah nadzor opravljalo tudi 14 inšpektorjev za šolstvo in šport (11 jih deluje na področju šolstva in trije na področju športa), ki so jim s petim protikoronskim paketom dodelili še pooblastila za nadzor nad vsemi osebami, prisotnimi v vzgojno-izobraževalnih zavodih in na območju športnih prireditev.

Nadzori šol in športne infrastrukture

Kot pojasnjujejo, so od začetka septembra do konca oktobra izvedli 173 nadzorov v vzgojno-izobraževalnih zavodih, na področju športa pa 117 nadzorov.

"Skupno so pregledali 98 vrtcev, 47 osnovnih šol in 27 srednjih šol in dijaških domov. Na področju športa pa se ciljno usmerjajo v športno infrastrukturo in prireditve, kjer lahko prihaja do večje fluktuacije ljudi in zadeva predstavlja potencialno nevarnost za širjenje virusa. Pri inšpekcijskih postopkih smo dejansko najpogosteje ugotovili kršitve Zakona o nalezljivih boleznih v povezavi s spoštovanjem različnih odlokov, predvsem glede neuporabe zaščitnih mask oz. nepravilne uporabe le-teh, kot tudi nezagotavljanja zadostne varnostne razdalje, ki je določena. Ukrepe v povezavi s tem smo izvajali na podlagi zakona o nalezljivih boleznih v povezavi z zakonom o prekrških. Smo pa pri postopkih ugotovili tudi pomanjkljivo označena opozorila, ki so določena v priporočilih NIJZ-ja in tudi pomanjkanje drugih splošnih opozoril, ki so priporočena. V povezavi s tem smo izvajali ukrepe v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru in Zakonom o šolski inšpekciji, pri čemer smo podajali upravne predloge za ureditev zadeve," so pojasnili.

V inšpekcijskih postopkih na področju šolstva so tedaj ugotovili 70 kršitev določb zakona o nalezljivih boleznih.

"V tem okviru vodimo sedem prekrškovnih postopkov zoper fizične osebe, in sicer zaradi neuporabe/nepravilne uporabe mask, pri čemer globa za storjeni prekršek znaša 400 evrov. Na področju športa pa je bilo v tem obdobju ugotovljenih 11 kršitev določb ZNB-ja, pri čemer smo eni pravni osebi izrekli globo v višini 4000 evrov in odgovorni osebi 400 evrov. Treba pa je poudariti, da smo izdali tudi 11 upravnih ukrepov, kjer so zavezanci dolžni odpraviti določene nepravilnosti. Če tega ne storijo, bi lahko v nadaljevanju tudi prišlo do prekrškovnih postopkov," še dodajajo na inšpektoratu za šolstvo in šport.