Direktor Rdečega križa in nekdanji minister za zdravje Dušan Keber pozdravlja nekatere predlagane rešitve, za katere si je že sam prizadeval pred dobrim desetletjem. Foto: BoBo
Direktor Rdečega križa in nekdanji minister za zdravje Dušan Keber pozdravlja nekatere predlagane rešitve, za katere si je že sam prizadeval pred dobrim desetletjem. Foto: BoBo
bolnišnica
Predlog zakona želi uvesti merjenje kakovosti zdravstvenih storitev. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Milojka Kolar Celarc
Ministrica je v četrtek predstavila vsebino zdravstvene reforme. Foto: BoBo
Na zdravstveno reformo padle prve kritike

Zakon prinaša več novosti, med drugim ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, omejuje prejemanje nadomestila za bolniški dopust, širi prispevno osnovo za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje in uvaja progresivno obdavčitev namesto enotnega zneska dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Podrobneje smo o tem pisali v članku Ministrica: Najvišji razred bo plačeval 75 evrov zdravstvenega zavarovanja, najnižji 20.

Ukinitev zdravstvenega zavarovanja je zelo razveselila nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra. "Pomeni, da se bo delež javnega financiranja zdravstva povzpel od dosedanjih 70 % na skoraj 85 % odstotkov. Slovenija se s tem vrača med države z najbolj solidarnim zdravstvenim zavarovanjem in je prvič v svoji zgodovini zasukala drsenje zdravstva v privatizacijo."

Keber obenem dodaja, da je primeren tudi način prenosa tega zasebnega zavarovanja v javno: "Tudi sam sem predvideval vzpostavitev davka s progresivnimi stopnjami kot plan B, če ne bi bil sprejet prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno." Ob tem je spomnil, da si je za ukinitev dopolnilnega zavarovanja prizadeval že pred 13 leti: "Na začetku krivičnosti dopolnilnega zavarovanja nihče ni razumel in bil sem zelo sam proti vsem. Čeprav nisem uspel, si štejem za eno svojih največjih zaslug, da danes slovenska javnost to zavarovanje odklanja. Zato mislim, da bo ta zakonska sprememba potrjena."

Vse pravice bodo krite v celoti
Predlog zakona v košarico pravic iz obveznega zavarovanja, te bodo po napovedih ministrice Milojke Kolar Celarc krite v celoti brez doplačil, med drugim uvršča preventivne, primarne zobozdravstvene, specialistične in bolnišnične zdravstvene storitve, zdravljenje v tujini, medicinsko rehabilitacijo, paliativno oskrbo, zdravila, nadomestilo za bolniško odsotnost …

Zakon tudi izloča 17 zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zavarovanje ne bo krilo, med njimi pa so npr. estetski posegi, ki niso nujni za odpravo funkcionalne prizadetosti, alternativni načini zdravljenja, ki jim zdravstveno ministrstvo ni dalo soglasja, kirurško zdravljenje debelosti (razen v določenih primerih), drugo mnenje in nadomestila plače zaradi darovanja krvi.

Kdo bo kril stroške zapletov?
Če bo zakonski predlog sprejet, se bodo zagotovo v praksi pojavili pomisleki pri izvajanju določbe, ki pravi, da bo treba iz lastnega žepa plačati popravke medicinskih zapletov, ki so nastali kot posledica zdravstvenih storitev zunaj javnega zdravstva, zdravljenje bolezni, ki so posledica opustitve obveznega cepljenja ter če bo zavarovanec zahteval dodatne zdravstvene storitve, za katere bo zdravnik menil, da so nepotrebne glede na zdravstveno stanje.

Keber ob tem poudarja, da morejo biti cene "tudi v zasebnem zdravstvu take, da krijejo morebitne zaplete". "Tako ne bo prihajalo do vprašanj, kdo je plačnik zapleta, ki nastane po posegu v zasebnem zdravstvu. V nasprotnem primeru imamo fenomen "pobiranja smetane", ko v zasebnem sistemu ostajajo samo nezapleteni bolniki, vsi zapleti pa povečujejo stroške javnega sistema. Posameznik, ki se bo odločil za storitve v zasebnem sistemu, se mora tudi ustrezno zavarovati, saj bo iz žepa le malokdo lahko plačal zdravljenje zapletov."

Plačilo zdravljenja necepljenih otrok
Smiseln in sorazmeren se mu zdi tudi ukrep plačila za zdravljenje necepljenega otroka. "Posledice velike neprecepljenosti bi bile namreč katastrofalne in ob tem, da javnost od časa do časa zahteva, naj cepljenje postane neobvezno, je to sprejemljiv zaviralni ukrep. Necepljeni otroci namreč omogočajo, da se bolezen širi in lahko prizadene tudi cepljene otroke, saj zaščita ni absolutna."

Več odzivov je sprožila tudi določba, da drugo mnenje ne bo več brezplačno. Keber meni, da bi v primeru, ko bi se izkazalo, da je imel bolnik s svojo zahtevo po določeni preiskavi na koncu prav, bilo treba sprejeti določbo, da take storitve ni treba plačati.

Bo za zobozdravstvo treba doplačati manj?
Glede na to, da bo košarica pravic iz obveznega zavarovanja v celoti krita, se tu odpira vprašanje, kako bo z zobozdravstvenimi storitvami, kjer so trenutno potrebna doplačila, ali pa se ljudje kar v celoti odločijo za samoplačniško možnost, za praktično vsako storitev.

Tako ima po predlogu posameznik pravico do letnega pregleda zob, njihovega zdravljenja in polnjenja, nadgrajevanja ter rentgenskega slikanja. Sem so vključene tudi oralnokirurške in maksilofacialne operacijske storitve, zobna protetika in še nekatere druge. V okviru zobne protetike dokument navaja prevleke, nazidke, vlite zalivke, mostičke, delne in totalne proteze, podrobnejši seznam in standarde pa naj bi nato določil ZZZS v soglasju z ministrstvom za zdravje. Ortodontsko zdravljenje je predvideno samo za osebe do 18. leta.

Ali to v praksi pomeni, da bodo spremembe odpravile doplačila pri zobozdravstvenih storitvah? Keber sicer pravi, da vseh podrobnosti še ni primerjal, "vendar je mogoče razumeti, da ohranja vse dosedanje pravice, ki so bile dostopne tako, da smo plačevali tudi premijo dopolnilnega zavarovanja, od zdaj krite z zdravstvenim prispevkom in novim davkom."

"Ugrizniti je bilo treba tudi v nadomestilo"
Prav tako želijo snovalci zakona podaljšati čas, ko bi nadomestilo za bolniško odsotnost plačeval delodajalec. Trenutno velja, da gre prvih 30 koledarskih dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca, po tem času pa plačevanje nadomestila prevzame ZZZS. Po novem bi se to obdobje podaljšalo na 30 delovnih dni, preden bi za bolnika začela plačevati zdravstvena blagajna. Če bo nekdo neupravičeno prejemal nadomestilo, ga bo ZZZS lahko izterjal in ga bo moral vrniti v neto znesku.

Predlog zmanjšuje odstotek nadomestila od osnove z zdajšnjih 90 odstotkov na 80 odstotkov, omejuje pa se tudi najvišje mogoče nadomestilo. Keber je prepričan, da to ne bo sprejeto z navdušenjem, "vendar se je bilo tega kislega jabolka treba lotiti". "Določilo relativno ščiti tiste z najnižjimi dohodki, saj nadomestilo ne more biti manjše kot 80 odstotkov minimalne plače, in precej bolj varčuje pri tistih z najvišjimi plačami, saj nadomestilo ne more biti večje od dva in polkratnika povprečne plače." Keber sklene, da bi sam to mejo še znižal.

Na zdravstveno reformo padle prve kritike